Trenutki sprememb: Izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19

četrtek, 14. decembra 2023 | Prva stran, Publikacije

Na ACS je decembra izšla monografska publikacija Trenutki sprememb: izobraževanje odraslih v času epidemije covida-19. Pri njenem nastanku je sodelovalo 12 avtorjev: mag. Jasmina Mirčeva, dr. Mirna Macur, dr. Borut Mikulec, mag. Andrej Sotošek, dr. Nevenka Bogataj, dr. Polona Domadenik Muren, dr. Marko Radovan, mag. Estera Možina, dr. Tanja Rupnik Vec, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, Erika Brenk in mag. Tanja Vilič Klenovšek. Prispevki analizirajo dejavnike, povezane s problematiko udeležbe odraslega prebivalstva v izobraževanju. Gre za enega temeljnih kazalnikov razvitosti področja in sistema izobraževanja.

K tej kompleksni nalogi je ACS pristopil resno in strokovno, v skladu s svojo tradicijo in izkušnjami. Pristop raziskave ni obsegal zgolj pridobitev statističnih podatkov in rezultatov, ki jih je ponudila anketa ANP. Avtorji so s popolno zavestjo družbene in strokovne odgovornosti prevzeli dodatne korake – kvantitativne podatke so dopolnil z vrsto kvalitativnih, organiziral je tudi fokusne skupine, ankete, dodal študije primerov ter izkoristil več desetletne izkušnje.

ACS je angažiral vrhunski raziskovalni tim – strokovnjake z različnih področij, kar je omogočilo raznolikost perspektiv pri analizi.

dr. Katarina Popović

iz recenzije

Kot je navedla dr. Katarina Popovič, gre za kompleksen kazalnik, kjer se prepletajo makro- (izobraževalna politika), mezo- (ponudniki, inštitucije in organizacije) ter mikroraven (posameznik, učitelji, mentorji, vodje, izobraževalne skupine). Vsi ti dejavniki pa prispevajo h končnemu izidu – obsegu, tipu, kakovosti udeležbe. Zato je težko natančno ločiti vpliv posameznega odločilnega dejavnika nanjo. Kazalnik vsako leto spremlja EK v državah članicah in širše.

Analize so pokazale, da obstajajo države in sistemi, kjer je precejšnji del populacije vključen v programe izobraževanja in usposabljanja. V teh okoljih praviloma ponujajo raznolike oblike, programe, možnosti IO. Tako ozaveščenost kot podpora socialnih partnerjev, prebivalstva o pomenu in vlogi VŽU sta tu visoki. V drugih delih Evrope je udeležba odraslega prebivalstva v izobraževanju in učenju nižja ter pogosto zelo diferencirana. To pomeni, da so določene družbene skupine izključene iz izobraževalnih procesov in imajo zelo omejene možnosti, da bi s pomočjo izobraževanja izboljšale svoj družbeni položaj.

Pomembna dimenzija je uporaba različnih raziskovalnih metod v IO. Ta del bo posebej pomemben za študente in vse bodoče raziskovalce tega področja. Predvsem zagovarja kombiniranje kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih pristopov. Poudarja nacionalne in evropske vire, ki vsebujejo veliko število razmeroma dostopnih podatkov, kar omogoča komparativno analizo in argumentirano opisovanje osnovnih smeri sprememb. Za bolj poglobljeno analizo motivacij, ovir in okoliščin, v katerih se nekdo vključuje ali ne vključuje v izobraževanje, se uporabljajo intervjuji, fokusne skupine in analize dokumentov. Ta del je še posebno pomemben za IO, ki je odprto za zelo različne skupine (pogosto manjšinske skupine marginaliziranih in prikrajšanih) udeležencev.
dr. Tihomir Žiljak

iz recenzije

Za Slovenijo je značilno, da je bila med uspešnejšimi v EU, nato se je delež udeležbe vsako leto nižal. Leta 2020 je udeležba odraslega prebivalstva v organiziranih izobraževalnih oblikah dosegla najnižjo točko, 8,4 %, nato se je stanje spremenilo. Po anketi ANP je bilo v državi izobraževalno aktivnih 18,9 % prebivalstva. Posebno zanimivo je, da  se je porast zgodil ravno leta 2021, drugo leto trajanja epidemije covida-19. Avtorji te publikacije so prepoznali potrebo po tem, da rezultate, ki so pripeljali do tega stanja, razčlenijo in pojasnijo razloge zanj. Osredotočili so se na pomembna vprašanja, npr. kateri mehanizmi za spremljanje izobraževanja odraslih v Evropi in svetu obstajajo, kako se fenomen udeležbe spremlja pri nas, ali so spremembe v udeležbi odraslih v izobraževanju povzročile tudi spremembe v pravičnosti.  Pripravili so celovito analizo politik in ukrepov v zadnjih treh letih ter preučili njihov možni vpliv na dinamiko sprememb na ravni udeležbe. Raziskovali so, kdo in zakaj ni udeleženec v izobraževanju. Ugotavljali so, kako finančno stanje posameznika vpliva na njegovo izobraževalno dejavnost, analizirali, kako organizacija dela vpliva na večjo aktivnost v izobraževanju ter kakšna je vloga svetovanja, informiranja in ozaveščanja.

Prispevki zagotavljajo pomembno evidenco, hkrati pa so tudi orodje, s katerim avtorji nagovarjajo politiko in prakso k prodornejšemu delovanju.

Izid monografske publikacije je omogočilo MVI. Izvod lahko dobite pri meni ali si ga izposodite v Knjižnici ACS.

Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS

Bi kaj dodali članku?