Erasmus + KA1 »Multikulturnost je naša prednost«.

Število priseljencev, ki se zaradi jezikovnih in kulturnih ovir težje vključujejo v novo okolje, na Jesenicah v zadnjih letih raste. V lokalnem okolju se je zato pojavila potreba po dejavnostih, ki na eni strani razvijajo znanja in kompetence priseljencev za socialno vključevanje v novo okolje, na drugi strani pa znanja in kompetence vseh prebivalcev za medkulturni dialog.

Na LU Jesenice želimo slediti potrebam okolja na tem področju, zato v okviru mobilnosti osebja v izobraževanju odraslih Erasmus+ KA1 izvajamo projekt z naslovom »Multikulturnost je naša prednost«, v okviru katerega se strokovne delavke udeležujemo strukturiranih tečajev v tujini.

 

Oktobra sem se udeležila strukturiranega tečaja z naslovom Intercultural Communication in Education v Splitu. 12 udeležencev se je imelo priložnost zazreti vase in si odgovoriti na vprašanja: Ali znam komunicirati? Sem primerno usposobljen/-a za medosebno in medkulturno komunikacijo? Sem strpen/-a in toleranten/-a? Sploh vem, kaj pomeni medkulturna komunikacija?

Komuniciranje je v različnih oblikah tako razširjeno in povezano z našim življenjem, da ga pogosto razumemo kot samoumevno. Na način in potek komunikacije mnogokrat postanemo pozorni, šele ko ni uspešna ali se pri razumevanju pojavijo težave; te pa so v medkulturni komunikaciji še toliko pogostejše. Kulturne, verske in druge razlike je včasih težko sprejeti, zato je medkulturni dialog tako pomemben za vzajemno spoštovanje. Ljudje oblikujemo svoja stališča na podlagi izkušenj, preteklosti, kulture in pričakovanj. Pravilnega pogleda za presojanje sočloveka ni. Andragoško delo je lahko uspešno, samo če je prežeto z multikulturno občutljivostjo in multikulturnim dialogom, zato je za izobraževalce odraslih to področje zelo pomembno. 

Razumeti različnost ni vedno lahko. Kako to, da nekdo razmišlja drugače od nas, da so zanj pomembne druge vrednote, da druge stvari postavlja na prvo mesto?  Pogledov, mnenj, stališč je toliko, kot je ljudi, in vsak ima do tega pravico, hkrati pa ima vsak dolžnost spoštovati to raznolikost.

Ravno v različnosti se skriva vir napredka in razvoja pravičnejše družbe. Odpira nov način razmišljanja, ki resnično prispeva k trajnim rešitvam. Druženje z različnimi ljudmi odpira našo strpnost. Pozorno poslušajmo druge, njihovo mnenje, utemeljitve. Hkrati posredujmo svoje videnje, da razvijamo in krepimo multikulturnost pri drugih. Razvijati je treba visoko gotovost v svoja stališča in tradicijo. Prav osebe, ki so prepričane vase, različnosti ne bodo občutile kot grožnje.

Ko komuniciramo z drugimi narodi, drugimi kulturami, pa ne povzročajo vedno problemov le medkulturne razlike, drugačne vrednote in stališča, ampak je včasih problem že jezik. Ta sicer lahko zna biti problem tudi v okviru enega samega jezika. Gorenjci npr. slabo razumemo prekmursko narečje, večinoma imamo težave tudi s sledenjem strokovnjaku, ki uporablja številne strokovne izraze. 

Jezikovnih problemov v medkulturni komunikaciji ne moremo povsem odpraviti, lahko pa poskrbimo, da bodo v čim manjši meri vplivali na uspešnost sporazumevanja.

Kako?

Uporabljati moramo preprost jezik, ne glede na to, s kom se pogovarjamo. Mnogi ljudje poskušajo uporabiti “velike” besede, da bi izpadli bolj inteligentni in da bi na sogovorca naredili boljši vtis, vendar sporazumevanje s tem otežujejo.

Razumljivejši in nazornejši bomo s pomočjo kakršne koli oblike demonstracije, saj je vizualna komponenta pri večini ljudi najučinkovitejša oblika razumevanja in pomnjenja. Izjemno pomembna je tudi nebesedna komunikacija. Kaj vse nam pove že govorčev ton glasu, njegov pogled, stisk roke, drža in mimika obraza!?

Zelo učinkovito je tudi ponavljanje. Jezikovna pregrada gor ali dol, če ljudje slišimo nekaj več kot enkrat, to laže razumemo in si zapomnimo. Ključnega pomena pa je vsekakor spoštovanje sogovorcev. Jezikovne in druge ovire so za komunikacijo lahko frustrirajoče. Potrebni so potrpljenje, razumevanje, doslednost in vestnost.

Seznam medkulturnih kompetenc, ki bi jih kot predavatelji, mentorji oz. andragoški delavci morali upoštevati, je dolg. Treba se je truditi in jih razvijati, saj je spoštovanje različnih vrednot in življenjskih slogov izjemno pomembno. Sami lahko veliko pripomoremo k vzpostavljanju odprte interakcije, izmenjave in medsebojnega povezovanja. Nismo si enaki, lahko se pa enakovredno obravnavamo.

Erasmus+ K1 je res izvrstna priložnost za osebnostno in strokovno rast posameznika. Omenjeni strukturirani tečaj je udeležence obogatil s spoznanjem, da je spoštovanje različnosti ključ do uspeha.

Tudi strokovne delavke LU Jesenice udeležba na strukturiranih tečajih spodbuja h krepitvi temeljnih kompetenc ter uporabi metod za prepoznavanje in preprečevanje stereotipov ter predsodkov v izobraževanju, metod za krepitev tolerance in medkulturnega dialoga za razvoj medkulturnih sposobnosti.

Spremljajte blog strokovnih delavk in preberite tudi utrinke z drugih izobraževanj.

Polona Knific (polona.knific@lu-jesenice.net), LU Jesenice

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog