Publikacija obravnava pomembno in aktualno področje IO – izobraževanje na daljavo, kombinirano in hibridno izobraževanje. Kot je na LPoIO povedala dr. Tanja Možina, ena od avtoric in urednica publikacije, gre za prvi poskus oblikovanja standardov in kazalnikov za to področje izobraževanja. Evalvacije IO na daljavo so namreč pokazale, da če teh oblik izobraževanja ne izvajamo kakovostno in če pri njihovem načrtovanju in izvajanju ne upoštevamo značilnosti različnih ciljnih skupin odraslih, lahko prispevamo k temu, da se bo razkorak med vključenimi in tistimi, ki se sploh ne vključujejo, še večji. Tudi to je eno od izhodišč, ki so vodila k pripravi te publikacije.

Avtorji publikacije dr. Tanja Možina, Sonja Klemenčič in dr. Marko Radovan so v uvodnem poglavju posebno pozornost namenili predstavitvi in osvetlitvi konceptualnega okvirja, ki vpliva na njihove premisleke o tem, kaj je pomembno, ko govorimo o kakovosti tovrstnega izobraževanja. Osvetlili so razvoj izobraževanja na daljavo, opredelili temeljne pojme obravnavane problematike, se poglobili v vplive teorij učenja ter opredelili strokovna izhodišča in načela izobraževanja na daljavo, kombiniranega in/ali hibridnega izobraževanja. Pri tem so izpostavili pomembne vidike kakovosti načrtovanja in izpeljave IO, ki poteka na daljavo, kombinirano ali kot hibridno izobraževanje.

Zbirka je vsebinsko strukturirana tako, da opredeljuje področja kakovosti izobraževanja odraslih (skupaj deset področij – za vsakega od njih publikacija vsebuje zapis strokovnih izhodišč), podpodročja kakovosti, kazalnike kakovosti (z izborom posameznih kazalnikov kakovosti, ki bodo predmet analize, presojo kakovosti poglobimo in jo usmerimo v natančneje določen predmet analize), standarde kakovosti, ki opisujejo, kakšna je opredeljena ali pričakovana raven kakovosti pri tem kazalniku in merila kakovosti – po njih presojamo, ali organizacija, ki izobražuje odrasle, v celoti ali delno dosega opredeljeni standard kakovosti. Za snovanje izboljšav in razvoja kakovosti različnih vidikov izobraževanja odraslih na daljavo, kombiniranega in/ali hibridnega izobraževanja zajema vsako obravnavano področje kakovosti tudi strokovna priporočila za nadaljnji razvoj kakovosti.

Knjiga dopolnjuje že obstoječo zbirko kazalnikov kakovosti za IO (Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih, Rezultati in učinki izobraževanja odraslih). Ta ostaja temelj in vodilo za vse, ki premišljujejo o načinih presojanja in razvijanja kakovosti v IO. Pričujoča zbirka kazalnikov kakovosti pa se vsebinsko osredotoča na vidike kakovosti, ki zadevajo IO na daljavo, kombinirano in/ali hibridno izobraževanje.

Številni izvajalci uporabljajo pristop za presojanje in razvijanje kakovosti, ki smo ga razvili na ACS . Zato smo tudi novo zbirko kazalnikov kakovosti zasnovali tako, da je skladna s tem pristopom. Kazalnike, standarde in merila kakovosti smo pripravljali z mislijo na IO, vendar so predlagane rešitve v marsičem generične in uporabne za vsa področja vzgoje in izobraževanja.

Navedene usmeritve so doprinos k razmislekom o nadaljnjem razvoju tega področja tako na ravni organizacije, kot na ravni izobraževalnega programa, posameznega izvajalca izobraževanja ter vodstva organizacije, pa tudi odločevalcev/sistema. Osebje v IO je ključni akter učenja in sodelovanja, ki v skupnem prizadevanju usmerja razvoj na obravnavanem področju. Vloga vodstva v organizaciji za IO je ključna z vidika razumevanja temeljnih konceptov, vzpostavljanja strateških odločitev in usmeritev ter zagotavljanja pogojev in spodbud za kakovostno IO na daljavo, na kombiniran ali hibriden način.

dr. Mateja Brejc

iz recenzije

Publikacija je dostopna na spletni Knjižni polici področja kakovost in v digitalni bralnici ACS. Tiskano različico si lahko izposodite v naši knjižnici.

Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS