O projektu Erasmus+ KA1 Kakovost v izobraževanju odraslih smo pisali že v novembrski številki e-Novičk leta 2020. Takrat smo napovedovali prispevke o svojih izkušnjah na prvi mobilnosti, ki naj bi jo izvedli v začetku leta 2021. Razlog za dolg časovni zamik je v splošnih izzivih načrtovanja mobilnosti v času epidemije covida-19.

Kljub temu sem vesela, da lahko z vami delim izkušnjo, ki sem jo decembra 2021 doživela s kolegicama z Zasavske ljudske univerze in UPI LU Žalec. Udeležile smo se namreč strukturiranega tečaja Projektni menedžment za boljšo kakovost poučevanja v Firencah.

Vse tri organizacije, vključene v omenjeni projekt, svojo vizijo uresničujemo z razvojem in uvajanjem novih aktivnosti, presojanjem in izboljševanjem kakovosti naših storitev ter s stalnim strokovnim razvojem zaposlenih. Analiza možnosti nadaljnjega razvoja osebja na področju kakovosti je pokazala potrebo po internacionalizaciji na področju kakovosti v naših organizacijah za izobraževanje odraslih.

To je bil tudi eden glavnih razlogov za pripravo projektnega predloga in udeležbo na omenjenem strukturiranem tečaju.

Izobraževalno srečanje partnerjev

Tečaj je bil osredotočen na vodenje projektov. To vključuje številne vidike in elemente, ki jih je treba spremljati in vrednotiti. S pridobljenim poglobljenim vpogledom v orodja, metode in prakse sistemov projektnega menedžmenta bomo vplivali na izboljšanje kakovosti projektov in tudi naših organizacij v najširšem smislu.

Tečaj in usvojeno znanje v tej številki novičk predstavljamo vsaka udeleženka s svojim prispevkom in svojim pogledom. Poudarek vsakega prispevka bo na drugačni temi. Valentina se je posvetila upravljanju časa, Marjana orodjem in aplikacijam, ki so v pomoč za vodenje in pregled nad projektom, sama pa projektnem vodenju na splošno.

Vodenje projektov je zelo širok pojem, ki sem ga pred udeležbo na tečaju spoznavala skozi izkustveno učenje, tj. pri opravljanju različnih nalog znotraj projektov, ki jih vodimo in izvajamo na Ljudski univerzi Jesenice.

Na tečaju sem pridobila celosten pogled na to, da vodenje predstavlja uporabo znanja, veščin, orodij in tehnik za širok spekter dejavnosti, da se izpolnijo zahteve določenega projekta. Prav vsem projektom so skupne faze, ki predstavljajo načrt za uresničitev življenjskega cikla projekta.

Skladno s standardi in vodnikom, opisanim v temeljnem viru za učinkovito vodenje projektov, t. i. PMbok, gre vsak projekt skozi naslednje faze:

  • Faza začetka projekta, katere cilj je definirati projekt na širši ravni.
  • Faza načrtovanja projekta, ki je ključna za uspešno vodenje projektov in se osredotoča na razvoj načrta, ki mu bodo sledili vsi v projekt vključeni akterji.
  • Faza izvedbe projekta, v kateri se končni načrtovani rezultati razvijajo in dokončajo.
  • Faza spremljanja projekta, v kateri merimo napredek in uspešnost projekta ter skrbimo za izvajanje projektnih aktivnosti skladno z načrtom.
  • Faza zaključka projekta, katere osrednji dogodek je sestanek – včasih imenovan tudi post mortem. Namen sestanka je oceniti, kaj je bilo v projektu dobro, in prepoznati neuspehe.
Za večjo kakovost dela nekateri uporabljajo tudi pse

Izvajalec tečaja v Firencah kot recept za uspeh pri projektnem vodenju in izvedbi vseh zgoraj navedenih faz vidi strogo sledenje Paretovem načelu. Gre za aforizem, ki trdi, da je 80 % rezultatov posledica 20 % vložkov. Projektni vodja naj bi prepoznal dejavnike, ki so ključni za uspeh, in jim namenil največ pozornosti. Torej se pravilo 80/20 nanaša na prepoznavanje najboljših dejavnikov in njihovo učinkovito uporabo za ustvarjanje največje vrednosti.

Obstaja veliko anekdotskih dokazov, ki podpirajo, da je pravilo v bistvu veljavno. Zato je treba najti le pot za njegovo udejanjanje pri vsakdanjem delu.

Kaj vse smo še spoznale in kako so potekala teoretična predavanja ter praktične delavnice na samem tečaju, smo vsakodnevno beležile v spletnem dnevniku.

Da bi vas spodbudila k branju dnevnika, z vami delim še informacijo, da je  bil velik poudarek tečaja na spremembi miselnosti in spodbudi k razmišljanju zunaj okvirjev. Zaposleni v organizaciji gostiteljici so takšno razmišljanje potrdili tudi v praksi. Štirinožnega Balooja namreč štejejo kot člana tima.

Več o koristnih nasvetih, informacijah o novih orodjih in metodah projektnega vodenja pa lahko najdete v našem spletnem dnevniku.

Majda Suljanovič Hodžič (majdas@lu-jesenice.net), LU Jesenice