Kako otroku pomagamo vstopiti v svet jezika, zgodb in branja? Kako v času zaslonov, razpršene pozornosti in hitrega življenjskega tempa ohranjamo branje kot pomembno življenjsko veščino? In kako lahko vrtci, šole, knjižnice ter družine skupaj ustvarjamo okolje, v katerem otroci odraščajo ob besedah, zgodbah in pogovorih?
Na vsa ta vprašanja smo v četrtek, 27. avgusta, skušale odgovoriti članice uredniškega odbora spletne strani za družinsko pismenost na strokovnem srečanju Kako vzgojiti bralca v času zaslonov? Organiziral ga je Andragoški center Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj.
Osvetlile smo pomen branja od najzgodnejšega otroštva. Predstavile smo konkretne pristope k spodbujanju jezikovnih spretnosti, pripovedovanju, poslušanju in branju od prvih otrokovih dni pa vse do pozne starosti. Razmišljale smo o pomenu branja v 21. stoletju ter njegovem vplivu na kritično mišljenje, razumevanje in interpretacijo sveta.
Predstavile smo sodobna spoznanja o vplivu družbenih sprememb na branje, pomenu kakovostnih jezikovnih izkušenj v zgodnjem otroštvu. Izpostavile smo vlogo družine, vrtca, šole in knjižnice pri razvoju bralnih navad. Posebno pozornost smo namenile vprašanjem, kako otrokom približati knjige, kako razvijati besedni zaklad in pripovedovanje. Želele smo posredovati načine za prikaz branja kot prijetne in povezovalne dejavnosti, ki otroke in odrasle bogati bolj, kot jih bodo lahko zasloni kadarkoli.
Dr. Sabina Fras Popović je osvetlila branje kot kompleksno, večplastno dejavnost, ki se v sodobnem družbenem kontekstu pomembno preoblikuje. Izpostavila je vpliv digitalizacije, pospešenega tempa življenja in fragmentacije pozornosti na bralne navade ter razumevanje besedil. Poudarila je, da je branje zavestna odločitev posameznika, ki jo je treba v sodobnem času aktivno in nenehno izbirati, negovati in razvijati. Osredotočila se je na razvijanje in krepitev razumevanja, da je branje veselje, zato bi moral izobraževalni sistem poleg obveznih vsebin spodbujati predvsem branje za užitek in to pri vseh predmetih.
Mag. Barbara Hanuš je predstavila različne literarne zvrsti, s pomočjo katerih prve korake v svet branja lahko uspešno opravijo tudi otroci s slabšim besednim zakladom. Skupaj z njo smo iskali odgovore na vprašanja, kako vzgojitelji in učitelji spodbujajo poslušanje, branje, pogovor o prebranem in različne ustvarjalne dejavnosti po branju. Razmišljali smo, kaj lahko v vrtcih in šolah storimo, da bi starši v vsakdanje življenje vpeljali več branja in da bi branje zaznavali kot prijetno dejavnost, ki krepi povezanost z otroki.
Dr. Barbara Baloh je odgovarjala na vprašanje, kako otrok postopoma vstopa v svet jezika, podob, zvoka in zgodb. Izpostavila je pomen skupnega branja, pogovora, pripovedovanja in vsakodnevne jezikovne interakcije v družini. Predstavila je sodobna spoznanja o zgodnjem jezikovnem razvoju, razvoju besedišča in večkodni pismenosti ter pomen kakovostnih jezikovnih izkušenj v obdobju zgodnjega otroštva. Te so povezane s slikanicami, zlasti tistimi brez besed, ritmom, glasom in pripovedjo pri razvoju otrokovega razumevanja, domišljije in sporazumevalne zmožnosti.
Kot urednica sem predstavila spletni portal Družinska pismenost, ki na enem mestu združuje vsebine, nasvete, ideje in priporočila, kako uvajati več pismenosti v družinski vsakdan. Družinska pismenost zajema vse dejavnosti, ki se zgodijo v domačem okolju. Z njimi poleg bralne pismenosti krepimo tudi matematične, naravoslovne, medijske ter digitalne spretnosti vse od prvih otrokovih dni dalje. Poleg dejavnosti, ki jih starši lahko skupaj z otroki izvajajo doma, boste na portalu našli tudi priporočila za branje kakovostne literature, dejavnosti splošnih knjižnic na področju krepitve družinske in bralne pismenosti.
Članicam uredniškega odbora sta se na odru pridružili tudi Maja Kenda iz Mestne knjižnice Kranj in Sanja Selinšek iz domače, ptujske knjižnice. Tako so obiskovalci spoznali kompetenčne vsebine, ki jih izvajajo v osrednji gorenjski knjižnici, in programe družinske pismenosti, ki jih izvaja ptujska knjižnica.
Dogodka se je udeležilo več kot 50 vzgojiteljev, učiteljev, knjižničarjev in drugih strokovnih delavcev, ki želijo prispevati k ustvarjanju spodbudnega jezikovnega in bralnega okolja. Želja organizatorjev je bila, da bi udeleženci spoznanja in nove informacije, ki so jih dobili na dogodku, predali tudi svojim kolegom, še posebej pa staršem, katerih otroke izobražujejo.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS