Ni važno, kaj govorijo. Izobraževanje odraslih je pomembno. To potrjuje naša mreža, vpeta v vrtince sprememb v IO, preko 250 udeležencev Letnega posveta o izobraževanju odraslih 19. in 20. novembra v Portorožu. Mag. Zvonka Pangerc Pahernik ga je začela s pomenljivo mislijo, ki nas je pospremila v delovno srečanje.

Prvi vrtinec, ki sem ga na dogodku zaznala avtorica članka, so temeljne kompetence. Spoznanja raziskave PIAAC so zastrašujoča in so temelj številnih projektov, programov za izboljšanje temeljnih spretnosti. Na LPoIO smo se tej temi bolj ali manj ognjevito posvečali ves čas. Nanjo nas sta nas spomnila tako Elvira Šušmelj z MIZŠ kot Andrej Sotošek z ACS v uvodnih nagovorih. Dr. Renata Salecl je v predavanju z zanimivim naslovom Strast do nevednosti v na znanju temelječi družbi izpostavila razkorak med pogumom priznati, da nečesa ne vemo, in znanjem kot vrednoto.

NPIO je bil v središču. Trenutno veljavnega bo leta 2021 nadomestil novi z veljavnostjo 2030. Ob načrtovanju se naslanjamo na Strategijo razvoja Slovenije, Strategijo dolgožive družbe, Agendo za trajnostni razvoj 2030 in Poti izpopolnjevanja.  Vsi povezani dokumenti izpostavljajo znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo. S tem učenje vstopi v prvi in drugi vrtinec. Kako zagotoviti temeljne spretnosti za vse, če so najmanj zainteresirane ravno skupine, ki bi znanje najbolj potrebovale (nizko izobraženi in starejši)? Tretji vrtinec, ki ga poskuša izpostaviti ta prispevek, so tehnološke spremembe. Z najranljivejšimi je tesno povezan, saj so osebe z odporom do novosti prikrajšane tako v osebnem kot poklicnem življenju.
Mag. Katja Dovžak je predstavila korake k implementaciji NPIO. Največ pozornosti je namenila modelu Izobraževanje 2030, kot ga vidi OECD. Ta vključuje vse vidike, ki smo jih v naslovu poimenovali vrtnici. V delu z naslovom Izhodišča je nastopil tudi mag. Peter Beltram z ACS. Načrtovani NPIO je umestil v čas in prostor, saj je izpostavil tako prednosti kot pomanjkljivosti trenutnega programa ter ga postavil v domače in mednarodno okolje.
V popoldanskem času prvega delovnega dne smo v skupinah razmišljali o treh temah:

Večina slovenskih LU letos praznuje 60-letnico. To so ustanove, ki v največji meri nagovarjajo vse ciljne skupine in pogumno vstopajo v vse vrtince IO v Sloveniji. Kot je v svoji predstavitvi prikazala dr. Anja Benko, so kot ovce, ki kar naprej z zvijačami premagujejo volkove. Pri tem uresničujejo reklo: »Nič zanje brez njih,« torej upoštevajo potrebe lokalnih skupnosti, in dosegajo zavidljive uspehe.

K poznavanju tujih uspešnih praks in krepitvi kompetenc, predvsem poguma za novo, vabijo projekti Erasmus+. Rezultati raziskave o tem, ki jih je predstavila Ana Stanovnik Perčič s CMEPIUS, so osupljivi. Vprašanje, ki ga je postavila prof. dr. Ana Krajnc, pa je ostalo neodgovorjeno, saj v tem projektnem obdobju Erasmus+ nagovarja učitelje, izobraževalce odraslih, starejših pa ne.

V predstavitvi mag. Estere Možina o izhodiščih za pripravo javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle smo lahko videli, kaj je bilo storjenega od lanskega LPoIO, spoznali potek priprave Predloga ter nekatere značilnosti in novosti Izhodišč javnoveljavnih programov.

Kohezijsko politiko 2021–2027: Naložbene prioritete na področju izobraževanja in usposabljanja je predstavila mag. Tanja Vertelj z MIZŠ. Spoznali smo predlagane razvojne prioritete, žal pa še ni jasno, koliko sredstev bo namenjenih za izobraževanje odraslih.

Nadaljevanje tega prispevka in preplet vseh (treh) vrtincev je povzela panelna razprava, v kateri je sodelovala pestra skupina posameznikov, predstavnikov organizacij, ustanov in lokalnih skupnosti. Kam nas torej vodi pot? Po besedah dr. Ane Krajnc nedvomno v spremembo izobraževalnega sistema, saj je treba doseči, da bodo vsi posamezniki pridobili srednješolsko strokovno izobrazbo, po kateri bodo poklicno odločeni lahko izbrali poklicno specializacijo v okviru višješolskega študija. V razpravi je bilo slišati mnogo pomembnih stališč.

Skupna je želja po povezovanju: lokalno, s sindikati, GZS, MDDSZ, projektnimi partnerji, ZRSZ, ACS … in krepitvi socialnega dialoga.

Z roko v roki torej lahko dosežemo vse. »Če nečesa ne vemo, je kar dobro, da smo tesnobni,« je v svojem nastopu opozorila dr. Renata Salecl. Ob tej izjavi je bil ministrov nastop manj boleč. Deležniki, predvsem načrtovalci, izvajalci in organizatorji IO, »čaramo«, usposabljamo, pridobivamo sredstva in sodelujemo. Mi se že gremo medsektorsko sodelovanje. Le da včasih ne pristopijo ustanove, ki bi lahko dejansko na sistemski ravni največ prispevale. Jemanje ignoritala tem skupinam toplo odsvetujemo.

Vas zanima Zvonkin pogled na dogajanje? Preberite njen blog, objavljen v e-Novičkah. Gradiva, vsebine, predstavitve in videoposnetki vseh nastopov so objavljeni na spletni strani posveta.

Vse kaže, da se bomo tudi prihodnje leto ob tem času družili v Portorožu. Dobrodošli.

Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

© 2017-2020 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog