Nova spletna stran za spodbujanje pismenosti in bralne kulture v družini.

»Starši so otrokovi prvi učitelji. Od rojstva naprej ga učijo za življenje, tako da nanj prenašajo svoje znanje in spretnosti. Tudi če tega ne počnejo zavestno, jih otrok posnema in se »sam« uči od njih. Učijo ga tudi o rabi pismenosti v vsakdanjem življenju družine. Če se v družini več bere in piše, otroci zelo zgodaj spoznajo, kaj je pismenost in kako se uporablja,« je zapisala dr. Livija Knaflič v nagovoru staršem, ki bodo obiskovali novo spletno stran družina.pismen.si.

Od nekdaj je bilo tako. Mogoče smo v določenih obdobjih vlogo in pomen družine pri prvih korakih v pismenost nekoliko zanemarili. Na to so nas spomnile različne raziskave pismenosti med mladimi in odraslimi v zadnjih letih (PISA 2015, PIRLS 2016, PIAAC 2016), ki brez izjeme potrjujejo, da se v Sloveniji ohranjajo razlike v dosežkih med otroki iz socialno šibkih okolij v primerjavi s tistimi, ki odraščajo v okoljih z bogatim socialno-kulturnim kapitalom. Enostaven pokazatelj, kot je število knjig v domačem okolju v času odraščanja in začetnega šolanja, vsakič znova pokaže ta razkorak. Dosežki ene in druge skupine se izboljšujejo, vendar se ohranja tako neskladje med dosežki kot tudi negativni učinki medgeneracijskega prenosa slabe pismenosti, odnosa do knjige, branja.

Tisti otroci, ki so ob vstopu v vrtec in šolo manj uspešni bralci in govorci, bodo v vrtcih in šolah deležni tudi manj pohval in spodbud. Lahko se celo zgodi, da se začnejo izgubljati v začaranem krogu prepričanja, da je branje nekaj, kar ni zanje, ali pa oni niso za branje in knjige. Iz te pasti je zelo težko uiti, saj taka prepričanja velikokrat vodijo v razvoj nebralca, otroka, ki ima težave v šoli.

Dr. Meta Grosman,

Z igro do pismenosti

Tega so se zavedali tudi ustvarjalci Nacionalne strategije bralne pismenosti ...

(v postopku sprejema). V 2. strateškem cilju so namreč med drugim zapisali tudi, da je z vsemi ukrepi treba  »razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini, času šolanja, delovnem okolju, prostem času in drugod, ter obenem tudi povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva /…/«.

Izkušnje iz tujine kažejo, da šola ne more v celoti kompenzirati prikrajšanosti dobrih zgledov in spodbud za razvoj zgodnje pismenosti in bralne kulture, ki jih lahko svojim otrokom zagotavljajo družine. Prav tako se ta razkorak zaradi vdora digitalnih medijev in mnogih priložnosti za učenje, izobraževanje, branje preko različnih naprav ne zmanjšuje sam po sebi.

 

V Sloveniji so se razvile bogate prakse družinskega učenja in izobraževanja za boljšo pismenost vseh družinskih članov. Več ...

Različne pristope so ubrali slovenski vrtci in šole, izobraževalne organizacije za odrasle, splošne knjižnice, društva. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi javni mediji, še posebej nacionalna radio in TV. Ugotavljamo pa, da nismo uspeli zagotoviti kontinuirane skrbi za razvoj pismenosti in spodbude za bogatenje bralne kulture v družinah, ki bi to najbolj potrebovale. Zato smo prisluhnili strokovnim delavcem na URKI in MK, da podpremo vzpostavitev Nacionalne mreže organizacij in ustanov, ki v okviru svojega dela, pripravljajo in izvajajo programe in dejavnosti za starše in otroke in so namenjeni spodbujanju pismenosti in bralne kulture vseh družinskih članov. Mreža za družinsko pismenost je bila vzpostavljena lansko leto, ko je tudi že združila moči in sodelovala v prvi nacionalni akciji skupnega branja. Ta se letos nadaljuje pod naslovom Nacionalni mesec skupnega branja 2019. Septembra ob svetovnem dnevu pismenosti in pričetku NMSB 2019 smo vzpostavili posebno spletno stran, namenjeno spodbujanju pismenosti in bralne kulture v družini, ki bo dobre prakse, rezultate študij in raziskav prosto ponudila javnosti.  

Z vzpostavitvijo spletne strani druzina.pismen.si želimo v prvi vrsti na primerne načine pristopiti k staršem, ki bi se radi naučili, kako pismenost približati otrokom. Nagovarjamo starše, ki potrebujejo le kakšen nasvet strokovnjaka za branje z otrokom, in tiste, ki jih je treba voditi in jim pomagati s konkretnimi primeri. Na voljo so praktični nasveti: kaj lahko naredimo sami, poiščemo med viri in programi ali postavimo vprašanje strokovnjaku. Spletna stran družinske pismenosti je zasnovana tudi z mislijo na strokovnjake (učitelje, knjižničarje, svetovalce), ki želijo pomagati staršem uvajati več pismenosti v družinsko življenje. Ti izvedo, kateri programi za starše in otroke so na voljo, kje lahko samo pridobijo dodatna strokovna znanja, postavijo vprašanje ali izpostavijo strokovno dilemo v rubriki strokovnjaki strokovnjakom, poiščejo strokovne vire in zglede za delo s starši in otroki. Živa stvar na spletni strani je nastajajoči Zemljevid družinske pismenosti, kjer lahko izvajalci objavljajo dogodke in programe za starše in strokovne delavce.

Družinska pismenost pomeni različne dejavnosti znotraj družine, povezane s pismenostjo v najširšem pomenu besede, ko hkrati sodelujejo različne generacije in se skupaj učijo.

Dr. Dragica Haramija

Zato je spletna stran pripravljena z mislijo na različna opravila in dejavnosti v vsakodnevnem življenju družin, ki bi jih lahko zelo naravno povezali s pismenostjo: družabne in druge igre, branje knjig, kuhanje, nakupovanje, gledanje TV, načrtovanje izletov, sprehodi in izleti po pravljičnih in učnih poteh itn.

Posebno nas veseli, da so tako v mrežo kot  ustvarjanje spletne strani vključeni strokovnjaki različnih profilov in strok, ki bodo lahko prispevali svoje ekspertno znanje in izkušnje. V teh dveh pobudah vidimo tudi priložnost, da vzpostavimo prostor za dialog, izmenjavo izkušenj, povezovalno delovanje deležnikov in strokovnjakov z vseh ravni na področju družinske pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Zato vabimo tudi izobraževalce odraslih, da se vključijo v mrežo za družinsko pismenost s svojimi dejavnostmi in programi ter delijo dobre prakse. Spletna stran druzina.pismen.si bo bogata samo toliko, kolikor jo bomo uporabljali in soustvarjali vsi, ki nam je za pismenost mar.

Mag. Estera Možina (ester.mozina@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog