Strokovni dogodek v Tednih vseživljenjskega učenja, jubilejni 30. Andragoški kolokvij, je bil vsebinsko povezan z delno evalvacijo Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2022–2030 (ReNPIO). 2. junija smo se zbrali na Andragoškem centru Slovenije, da bi razpravljali o spremljanju in izboljševanju pristopov k izobraževanju odraslih v najširšem smislu. Letošnji dogodek ter je ponudil vpogled v nekatere prve preliminarne ugotovitve o izvajanju ReNPIO v prvih letih (2022–2025) referenčnega obdobja.
Izhodišče kolokvija je bil razmislek o učinkih izobraževanja odraslih na treh ravneh: individualni, organizacijski in sistemski. Ta konceptualni okvir je omogočil razpravo o dosežkih in izzivih izobraževanja odraslih z različnih perspektiv, od učinkov na posameznika do vprašanj delovanja organizacij in širšega sistema. Poseben poudarek je bil namenjen pomenu spremljanja in vrednotenja kot podlage za načrtovanje nadaljnjega razvoja področja.
Osrednji del dopoldanskega programa je bila okrogla miza z naslovom Med ambicijo in realnostjo: izobraževanje odraslih v praksi. V razpravi so sodelovali predstavniki ključnih institucij in izvajalskih organizacij: Teja Dolgan z Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino, dr. Nataša Potočnik z Andragoškega centra Slovenije, mag. Gregor Mohorčič s Centra RS za poklicno izobraževanje, Mateja Rozman Amon z Ljudske univerze Radovljica, Peter Ribič iz Biotehniškega centra Naklo ter Andrej Jerak iz podjetja Microteam.
Razprava je bila usmerjena v presojo dosedanjega izvajanja ReNPIO ter vprašanje, kako se zastavljeni cilji uresničujejo v praksi. Sodelujoči so izpostavili pozitivne trende pri vključevanju odraslih v izobraževanje, hkrati pa opozorili, da velik del odraslega prebivalstva ostaja izven izobraževalnih aktivnosti. Posebno pozornost so namenili vključevanju ranljivih skupin, organizacijskim in finančnim pogojem izvajanja programov ter vprašanju, kako se sistem odziva na potrebe digitalnega in zelenega prehoda.
Pomemben poudarek razprave je bil tudi na razkoraku med ambiciozno zastavljenimi cilji in dejanskimi pogoji njihovega uresničevanja. Udeleženci so opozorili, da bo za doseganje ciljev ReNPIO treba krepiti sodelovanje med resorji, razvijati ustrezne podporne mehanizme za izvajalce ter posvetiti več pozornosti skupinam odraslih, ki se v izobraževanje vključujejo redkeje.
Kolokvij je tako ponudil pomembno priložnost za strokovno razpravo o prvih ugotovitvah izvajanja ReNPIO in o vprašanjih, ki jih bo treba nasloviti v nadaljnjih fazah njenega spremljanja in evalvacije. Njegova sporočila predstavljajo koristno izhodišče za nadaljnje razmisleke o razvoju sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji.
Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS