Savinjska regija, umeščena v središče Slovenije, je za državo posebnega pomena. Skoznjo potekajo pomembne mednarodne cestne in železniške povezave, pa tudi veliki energetski, turistični sistemi in druge gospodarske družbe imajo tu svoj sedež. Kljub gospodarski moči in prepoznanim potencialom pa je stopnja tveganja revščine najvišja med regijami, stopnja socialne blaginje pa relativno nizka – povprečna mesečna plača je npr. nižja od slovenskega povprečja (podatki SURS).

Tudi v Savinjski regiji se soočamo s hitrimi spremembami v gospodarstvu: spreminjajo se delovna okolja, vsebina dela, odnosi in sodelavci v podjetjih, kar od ljudi zahteva nova znanja, spretnosti in sposobnost, da se nanje odzovejo in prilagodijo. Žal pa so te potrebe v praksi redkeje uresničene. Podatki za Slovenijo kažejo, da se zaposleni – zlasti manj izobraženi, zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih in starejši – v resnici premalo izobražujejo in usposabljajo (posebno s področja dela) in da je izobrazbena struktura prebivalstva Savinjske regije nižja od slovenskega povprečja.

Vključenost v programe izobraževanja in usposabljanja, zlasti če gre za spretnosti, prenosljive med različnimi delovnimi mesti, ali če gre za odgovarjanje na potrebe trenutnega dela, gotovo omogoča želeno prilagodljivost na trgu dela in zaposljivost. Vendar pa odrasli vlagajo v svoje znanje, če od tega pričakujejo konkretne koristi, npr. izboljšanje socialno-ekonomskega položaja.

Med omenjene dejavnike in izzive spada tudi neskladje med potrebami delodajalcev ter znanjem in veščinami zaposlenih. Nanje skušamo na UPI – ljudski univerzi Žalec skupaj s partnerskim omrežjem odgovarjati s projektom Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji, namenjenim vsem zaposlenim, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu oziroma si želijo povečati ali izboljšati svoje kompetence. Nazorneje to pomeni, da vsem zaposlenim v regiji brezplačno zagotavljamo kakovostno in celovito informiranje in svetovanje ter ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja, saj naše dolgoletne izkušnje v svetovanju odraslim kažejo, da morajo odrasli najprej poznati možnosti izobraževanja in usposabljanja ter imeti pri tem možnost svetovalne podpore, da se lahko ustrezno odločijo za primerno obliko izobraževanja ali usposabljanja; poti izobraževanja in usposabljanja odraslih so namreč velikokrat vijugaste, ne ravne.

V približno treh letih smo informacije in nasvete nudili že več kot 1.400 zaposlenim, in sicer največkrat v zvezi z vključevanjem v različne oblike neformalnih izobraževanj za delo ali poklic, pa tudi za osebni razvoj. Več kot dve tretjini obiskovalcev je bilo starejših od 30 let z doseženo srednješolsko izobrazbo. Zanimivo je, da je bilo med njimi več kot tretjina pripadnikov t. i. ranljivih ciljnih skupin, kjer so prednjačili migranti in udeleženci tujega rodu. To nedvomno odraža realno stanje na trgu dela v Savinjski regiji, kjer v zadnjem obdobju zaznavamo precejšen porast priseljevanja tujih državljanov oziroma izdanih dovoljenj za tujce.

Svetovalna podpora pa ni pomembna samo za priseljence, pač pa tudi za starejše in nižje izobražene, saj imajo ti po navadi več težav pri odkrivanju in izoblikovanju lastnih potreb, interesov in kariernih ciljev ter nato pri izdelavi konkretnega izobraževalnega načrta. Čedalje večja izobraževalna ponudba tega procesa gotovo ne olajša, ampak odraslim povzroča še več težav pri dejanskem odločanju za konkretno izobraževanje ali usposabljanje. Pri tem jim učinkovito pomagamo usposobljeni svetovalci, ki poznamo razmere na trgu dela, zanimive spretnosti in znanja ter razumemo usklajevanje želja in potreb odraslih z željami in cilji delodajalcev. Dodana vrednost informiranja in svetovanja je tudi v tem, da se je podjetjem in njihovim zaposlenim ta dejavnost približala v največji možni meri: ponuja se neposredno v podjetjih, praktično na njihovih delovnih mestih. Zato se še lažje prepoznajo primanjkljaji v znanju oziroma usposobljenosti. Zaposlenim se dodatno nudi še pomoč pri prepoznavanju in ovrednotenju znanj, spretnosti in delovnih izkušenj, pridobljenih vsakodnevno, na delovnem mestu, doma, v krogu prijateljev ipd. ter pri oblikovanju zbirne mape dosežkov (portfolija).

Celostna in kakovostna podpora ni mogoča brez nenehne skrbi za strokovnost osebja, ki informira in svetuje, in za kakovost – nad tem posebej bdi ACS – ter sodelovanja in povezovanja z različnimi deležniki v lokalnem okolju: podjetji, združenji delodajalcev in delojemalcev in drugimi organizacijami s področja razvoja človeških virov. Tako smo 2. aprila letos z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije podpisali Dogovor o vzpostavitvi regijske mreže za Savinjsko, v okviru katerega bomo skupaj načrtovali in izvajali aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja ter ohranjanja in varovanja zdravja, sodelovali pri ugotavljanju potreb po znanju in kompetencah tako z vidika delodajalcev kot delavcev, pripravljali skupne promocijske in strokovne dogodke ipd.

Opisana informativno-svetovalna pomoč in podpora sta s finančnimi sredstvi ESS in MIZŠ zaposlenim na voljo vse do konca marca 2022. Načrtujemo, da bomo do takrat z dejavnostjo dosegli vsaj 1.800 zaposlenih, kar glede na dosedanje delo in že dosežene kazalnike gotovo ne bo težko. Vsi, ki tako ali drugače sodelujemo v tem projektu, se namreč zavedamo pomembnosti svojega dela. Zaposleni se lahko prav s pomočjo svetovalne podpore lažje vključujejo v tiste izobraževalne vsebine, ki jih potrebujejo, da bodo bolj usposobljeni, pripravljeni na sodobnejši trg dela, nove poklice, panoge ali vsaj za ohranitev svojih zaposlitev. Boljša usposobljenost pomeni tudi večjo fleksibilnost – vse to, kar delodajalci danes bolj kot kdajkoli prej tudi potrebujejo in želijo. Predvsem pa se nam zdi pomembno, da zaposlenim pomagamo narediti tisti najtežji, prvi korak, da jih opogumimo, potem pa že steče … Večja produktivnost dela, ekonomska rast in večji potencial človeškega kapitala v regiji pa so tisti kazalniki, ki jih bomo lahko merili in dosegali skozi daljše časovno obdobje in bodo imeli trajnejše učinke v regiji.

Mihaela Anclin (mihaela.anclin@upi.si), UPI – ljudska univerza Žalec