Filozofska fakulteta UL je ob vrsti drugih dogodkov ob noči raziskovalcev priredila razpravo o pomenu humanistike za razumevanje sprememb sodobne družbe. Raziskovalci različnih znanstvenih disciplin so 27. septembra v Hiši EU osvetlili različne vidike družbenih sprememb in njihovih posledic na razvoj evropske družbe.

Eden od splošnih trendov, ki usmerjajo delovanje na vseh ravneh in področjih, je vsesplošna individualizacija. Ta sicer prinaša celosten pogled na posameznika, vendar povzroča tudi izgubo pregleda nad celotno mrežo in povezavami med njenimi deli.

Naslednja družbena sprememba je posledica novih tehnologij. Krepi se namreč strah, da bi tehnološki dosežki prevzeli družbo. Novi humanoidni roboti naj bi v prihodnosti z zmožnostjo personifikacije in izražanja čustev presegli prejšnjo generacijo. Preobremenjenost s tehnologijo pa povzroča odtujenost med ljudmi in odsotnost človečnosti.

Že nekaj časa zaznavamo spremenjene delovne procese in delovna mesta, nove oblike prekarnega dela, npr. digitalno prekarstvo brez navezanosti na eno organizacijo ali povezanosti z drugimi. Stres in izgorelost na delovnem mestu in celo težave z zdravjem, ki jih lahko povzroči tudi stalna povezanost s tehnologijo, predstavljata izziv tako za  delodajalce kot tudi zaposlene. Lahko bi jih naslovili s spremembo načinov vodenja ter preoblikovanjem dela, npr. preprečevanjem osamljenosti s povezovanjem nalog z nalogami drugih.

Tehnološki napredek je le ena od družbenih sprememb, ki bodo močno zaznamovale prihodnost izobraževanja, so se strinjali predstavniki filozofske, medicinske, pravne in teološke stroke. Izpostavili so, da bi bilo pogled treba usmeriti v prihodnost in se pri oblikovanju programov zavedati, da se študente uči za svet, ki ob zaključku njihovega študija ne bo več obstajal, za poklic, ki ga pravzaprav ne poznamo. Danes namreč rešujemo probleme, za katere ne vemo, ali bodo pomembni v prihodnosti. Zato je treba študente pripraviti tudi na probleme in izzive, ki jih danes še ni, ter na uporabo tehnologije, ki je še ne poznamo. Strokovnjaki so se strinjali, da bo treba programe obogatiti z vsebinami, ki bodo izboljšale sposobnosti komunicirati in delati v timu.

Izpostavljen je bil problem ohranitve slovenskega jezika in potreba po takojšnjem ukrepanju. Stanje je bilo namreč ocenjeno kot zelo kritično in alarmantno. Zdi se, da je skrb za ohranjanje slovenskega jezika v izobraževalnih ustanovah in delovnem okolju kljubovanje času in prav zato je treba čim prej ukrepati. Sogovorniki so menili, da je ohranitev slovenskega jezika boj, ki potrebuje odločnejšo podporo politike, sicer lahko ponikne prej, kot si lahko predstavljamo.

Izražen je bil pomislek raziskovalcev o smotrnosti in uspešnosti postopkov za izbiro raziskovalnih projektov na eni ter na drugi strani problem pomanjkanja sredstev za raziskave na področju humanistike na splošno. Predstavnika MIZŠ ter SBRA sta prikazala nov program financiranja, osnovo za prihodnje usmeritve evropske politike na področju raziskav in razvoja. Gre za deset misij, vsako usmerjajo člani, strokovnjaki izbranih področij. Slovenijo zastopa predstavnica v misiji za pametna mesta.

Dr. Laura Fink (laura.fink@acs.si), ACS

© 2017-2019 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

ISSN 2591-1325

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Šmartinska 134a, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: mag. Andrej Sotošek, direktor ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in mag. Margerita Zagmajster | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog