V spletni rubriki InfO-mozaik ACS je objavljen nov prispevek. Avtorica, mag. Tanja Čelebič z UMAR, obravnava podatke o vključenosti odraslih v formalno in neformalno izobraževanje. Ugotavlja, da uporaba različnih metodologij vodi v precejšnje razlike v vrednostih kazalnikov in interpretacijah podatkov.
Statistično raziskovanje UIO, ki se izvaja vsakih 6 let, meri udeležbo odraslih v formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih 12 mesecih. Zadnja raziskava je bila izvedena leta 2022. Eurostat je objavil kazalnike vključenosti odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje. Primerjal jih je tako s podatki o vključenosti v usposabljanje na delovnem mestu kot tistimi, ki usposabljanja na delovnem mestu ne vključujejo.
Vključenost odraslih v izobraževanje v Sloveniji je bila 42,4-odstotna, kar je pod povprečjem EU (46,6 %). Če izključimo usposabljanja na delovnem mestu, pade ta vrednost na 26,5 % (EU: 39,5 %). Po tem kazalniku je Slovenija precej oddaljena od evropskih ciljev, ki predvidevajo 60-odstotno udeležbo do leta 2030.
Anketa ANP meri udeležbo odraslih (25–64 let) v izobraževanju v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete oz. v zadnjih 12 mesecih (podatek je objavljen vsaki 2 leti).
Ti izsledki se precej razlikujejo od podatkov ankete UIO. Kažejo, da se je vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje (za potrebe dela in osebnostnega razvoja) v zadnjih 12 mesecih povečala s 36,2 % leta 2022 na 40,3 % leta 2024. Po zadnjem merjenju je bila torej višja kot v povprečju EU (28,1 %).
Na voljo so tudi podatki o vključenost odraslih v formalno ali neformalno izobraževanje v obdobju štirih tednov pred izvajanjem ankete. Leta 2023 je vključenost v izobraževanje znašala 19,9 %. Leta 2024, ko so se začeli izvajati številni projekti iz finančne perspektive evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pa je sledilo povečanje vključenosti na 23,1 % (EU: 13,3 %).
Demografske in socialne razlike
Podatki ankete ANP o vključenosti odraslih v izobraževanje v zadnjih štirih tednih pred izvajanjem ankete kažejo tudi, da se ženske v izobraževanje vključujejo pogosteje kot moški. Vključenost je najvišja pri mlajših in terciarno izobraženih, najmanjša pa pri starejših in nizko izobraženih. Razlike med temi skupinami se povečujejo. Nizka je udeležba oseb z različnimi oblikami oviranosti, pa tudi rojeni v tujini se v izobraževanje vključujejo bistveno manj kot prebivalci, rojeni v Sloveniji.
Delovni status
Pri vseh statusih aktivnosti (delovno aktivni, brezposelni in neaktivni) se je vključenost odraslih v izobraževanje leta 2024 povečala, največja je bila pri delovno aktivnih (39,0 %), najnižja pri neaktivnih (11,5 %). Največ so se izobraževali strokovnjaki in menedžerji, po dejavnostih zaposleni v financah in zavarovalništvu, najmanj pa tisti, ki delajo v gradbeništvu.
Priložnostno učenje – pogosto spregledani potencial
Anketa UIO meri tudi udeležbo v priložnostnem učenju, ki vključuje neformalne, neorganizirane učne aktivnosti (samoizobraževanje po spletu, obisk kulturnih ustanov ipd.). V letu 2022 je bilo v Sloveniji v tako učenje vključenih 74,1 % odraslih, kar je precej nad povprečjem EU (64,2 %). Največ ljudi se samoizobražuje s pomočjo elektronskih naprav (64,9 %, EU: 53,2 %), manj pa jih obiskuje knjižnice ali kulturne ustanove (6,9 %). Na tem področju Slovenija precej zaostaja za evropskim povprečjem (EU: 15,4 %).
Več o vključenosti odraslih v izobraževanje in učenje po različnih metodologijah si lahko preberete v prispevku na povezavi: InfO-mozaik št. 120 – Vključenost odraslih v izobraževanje po različnih metodologijah.
Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS
