ŠK so posebna oblika neformalnega izobraževanja sodelovalnega učenja z značilno sestavo skupine, v kateri se vzpostavi pozitivna soodvisnost odgovornih posameznikov in razvijajo sodelovalne spretnosti (komunikacija, spoštovanje različnosti in dogovorov). V Zasavju se ŠK vrsto let niso izvajali. V letu 2019 pa smo bili na ZLU uspešni in na razpisu MIZŠ pridobili pet krožkov z zelo zanimivimi temami:

  • Spoznajmo življenje rudarskih prednikov skozi tabu teme,
  • Jezik in kultura z roko v roki,
  • Izdelava domače naravne kozmetike in čistil,
  • Čili, zdravi, razgibani,
  • Babičin nasvet na svetovni splet.

Prvi trije krožki so se v maju že zaključili, druga dva pa trajata še do julija. V lokalnem okolju je veliko zanimanja in medijske pozornosti požel študijski krožek Spoznajmo življenje rudarskih prednikov skozi tabu teme. Raziskovali smo namreč zelo neobičajne teme rudarske dediščine, kot so higienske in bivanjske razmere rudarskih družin, kulinarika, šport, rudarske pesmi, zdravje, bolezni, delovne razmere, v katerih so delali rudarji, in nesreče. Zanimivo je bilo slišati ozadje rudarskih štrajkov. V 25-urnem krožku je aktivno sodeloval Igor Gošte, novinar, pisatelj in poznavalec rudarskega življenja, nekaj pa je bilo tudi povabljenih gostov, ki so precej pomagali pri nastajanju in izvedbi vsebin.

Udeleženci so si v sklopu PU v Trbovljah ogledali Zasavski muzej Trbovlje in Virtualni muzej rudarstva 4. dritl. V krožek se je vključilo bistveno več ljudi, kot smo predvidevali. To pomeni, da je zanimanje občanov za obujanje kulturne dediščine preko osebnih zgodb veliko. Krožek se je zaključil z ogledom Rudarskega muzeja Zagorje, običajnim rudarskim »skokom čez kožo«, spoznavanjem RMED in čisto pravo knapovsko malico.

Najbolj me je presenetilo, kako so imeli v teh rudarskih koncih težko življenje. Zame so bili rudarji kot sužnji.

Cveta Garantini,

udeleženka ŠK

Jezik in kultura z roko v roki

ŠK Jezik in kultura z roko v roki se je udeležilo 12 priseljenk iz Srbije ter Bosne in Hercegovine. Med 26. marcem in 21. majem so z mentorico spoznavale slovenski jezik in kulturo skozi različne vsebine: kako se predstavim, to je moja družina, telo in zdravje, hrana in pijača, prosti čas, kultura in družba, pot  pod noge – v Zasavje, pomen besed in sorodnost jezikov – pregovori v različnih jezikih ter različni poklici in kvalifikacije zanje. Udeleženke so na srečanjih aktivno sodelovale, nekatere so obiskale Virtualni muzej rudarstva 4. dritl, osem pa jih je zelo prepoznavno sodelovalo na PU z bosansko kulinariko. Jedi so pripravile po lastnih receptih na tradicionalni način. Na srečanjih krožka so krepile veščine nastopanja v slovenskem jeziku. Tako se bodo lažje vključevale v lokalno okolje, spoznavale podobnosti in razlike med narodi ter krepile zavest o slovenski kulturi. Med njimi se je oblikovala pripadnost skupini in si želijo še kakšno izobraževanje o jeziku in kulturi.

Izdelava domače naravne kozmetike in čistil

Z Zdravilnimi rastlinami v vsakdanji rabi smo se začeli ukvarjati na pobudo ZLU v sodelovanju z Društvom za zdravilne rastline v Zasavju in KS Tirna. Program smo izvedli na podeželju v simpatični vasi Tirna nad Zagorjem. Udeleženci so od marca do maja spoznavali osnove fitoterapije, načine nabiranja, sušenja in hranjenja zdravilnih rastlin ter njihove učinkovine. Naučili so se izdelovati negovalne izdelke za obraz, pralni prašek in začimbne soli. Vodilo študijskega krožka je bilo vračanje k naravi – ponovno iskanje znanja in načinov za uporabo rastlin v vsakdanji rabi. Eno srečanje smo tako posvetili ogledu in prepoznavanju rastlin v naravi. Strokovni del sta vodili članici Društva za zdravilne rastline v Zasavju Cvetka Drnovšek in Nuška Krautberger.

Skupaj s povabljenimi, medgeneracijsko skupino Dišeči volčin Tirna in učenci podružnične šole Šentlambert, so udeleženci pred šolo v Tirni na zadnjem srečanju krožka predstavili nova znanja in izdelke ter se družili ob pokušini zeliščnih čajev.

Stanka Klopčič (stanka.klopcic@zlu.si) in Jadranka Simončič (jadranka.simoncic@zlu.si), Zasavska ljudska univerza