Založbe, knjižnice, znanstvene in strokovne revije so odprle arhive in omogočajo več dostopa do svojih objav. V publikacijah ACS smo v preteklih dveh tednih že objavili nekaj prispevkov o leposlovnih, domoznanstvenih in digitalnih vsebinah ter dostopu do e-učenja, tokrat pa se posvečamo znanstvenim virom, dostopnim preko domačih in tujih spletnih mest.
Obdobje je namreč več kot primerno za raziskovanje v študijske ali druge namene. Prekinimo stalno spremljanje aktualnih novic, ki nas bolj ali manj obremenjujejo, povzročajo stres … Ne vemo, kaj bo oziroma kdaj in kako se bodo razmere spremenile. Zato izkoristimo čas in zbranost za razvoj stroke.
Na prvi strani NUK najdemo seznam nekaterih domačih znanstvenih virov. Med njimi je tudi Mrežnik NUK, ki v rubriki Novosti za raziskovalce sproti objavlja spremenjene pogoje dostopa do domačih in mednarodnih znanstvenih virov. Večina je odprtih za člane NUK (včlaniti se je mogoče tudi preko spleta) oziroma knjižnic posameznih fakultet. V rubriki Open Access Slovenija najdemo definicijo odprtega dostopa, zgodovino tovrstnih prizadevanj ter seznam odprtih virov v domačem in mednarodnem okolju. Na Nacionalnem portalu odprte znanosti je (trenutno) zbranih blizu 330.000 dokumentov – gre za repozitorije univerz, Arhiv družboslovnih podatkov in SAZU, digitalni knjižnici NUK ter Ministrstva za obrambo in drugo. Tudi Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja in Univerzitetna knjižnica Maribor na tem mestu ponujata svoje gradivo. Objavljena je tudi povezava na spletno stran Creative Commons – organizacije, ki uravnava dovoljenja za uporabo kreativnih del posameznih avtorjev.
Preko Mrežnika lahko tudi neposredno iščemo vire – ne samo v domačih in tujih časopisih, revijah in drugih publikacijah, pač pa se lahko povežemo s katalogi največjih svetovnih knjižnic: British Library, Library of Congress, UNESCO idr.
Posebno pozornost pritegne zavihek Novosti, kjer so dnevno objavljene informacije o razširjenem dostopu. Od 2. aprila je tako razširjen dostop do zbirk EBSCO (za člane). Za širšo javnost je še posebno zanimiva informacija, da lahko preko aplikacije Pressreader dostopamo do dnevnega časopisja. Pogoj? Članstvo v splošni knjižnici.
Spletni Mrežnik povezuje domače in tuje gradivo ter informacijske vire in je zato prvovrstni vhod v svet raziskovanja. Lahko pa začnemo raziskovati tudi kar na mednarodnem trgu. Založba Springer objavlja številne pomembne in aktualne prispevke iz sveta znanosti. Vsebina je sicer večinoma plačljiva, do posameznih strokovnih področij pa lahko dostopate preko univerzitetne ali specialne knjižnice, katere član ste. Tako lahko člani Knjižnice ACS dostopate do člankov v International Review of Education oziroma preko e-pošte zaprosite za posamezni prispevek. Med bolj znanimi založniškimi hišami v humanistiki in družboslovju je tudi Taylor & Francis. Na njihovem portalu je vsako leto objavljenih več kot 2.600 revij in 5.000 naslovov novih knjig. Trenutno promovirajo predvsem odprt dostop do gradiv, povezanih s covid-19, ki utegnejo biti v pomoč raziskovalcem pri reševanju razmer.
Znanstveno založništvo je v resnici velik posel, ki raziskovalce postavlja v nehvaležen položaj. Kot pravimo, je vse za kaj dobro – v teh zahtevnih razmerah vzemimo, kar nam ponuja. Uporabili bomo lahko tudi kdaj pozneje.
Hkrati lahko svoja raziskovalna dela ponudimo tudi sami. Ste v preteklosti objavili zanimiv članek, raziskavo, nalogo? Dajte jo na voljo drugim, da bodo nadalje razvijali vaše zamisli in strokovno področje. Stopimo skupaj, čeprav ostajamo doma.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
