Direktorji ustanov članic ZiSSS smo se zadnji teden v maju udeležili mobilnosti Erasmus v italijanskem Trapaniju na Siciliji. Tečaj z naslovom Skrb za okolje – kako se ponovno povezati z naravo je potekal pod okriljem Europass Teachers Academy, vodila ga je energična Beatrice D’Angelo. Že prvega dne smo ugotovili, da si naravo razlagamo različno – kot prostor miru, energije, naravnih prvin. Strinjali pa smo se, da stik z njo zmanjšuje stres in krepi notranji mir. Z metodo viharjenja smo raziskovali trenutke, ko smo povezani z naravo, in razloge, zakaj se sodobni človek od nje oddaljuje (hitenje, digitalni stres ipd.).
Namig za ohranjanje ravnovesja: po vsaki uri dela z računalnikom si vzemi eno minuto za pogled skozi okno.
BBC-jev video A World Without Humans nas je spodbudil k razmisleku o vplivu človeka na okolje. Nato smo se podali v urbano okolje (na ulico) in iskali tako pozitivne kot negativne primere povezovanja naravnega in urbanega. Fotografije smo uporabili kot iztočnico za pogovor o onesnaževanju, odpadkih in pomanjkanju zelenih površin v mestih. Predstavljen je bil koncept biofilije – prirojena človekova potreba po stiku z naravo.
Gostujoča okoljska oblikovalca Cristiano in Federica sta predstavila navdihujoč projekt ponovne uporabe starih ribiških mrež, iz katerih nastajajo uporabni ali modni izdelki. Gre za primer dobre prakse krožnega gospodarstva, v katerem sodelujejo tudi lokalni ribiči.
V skupinah smo razpravljali o okoljskih praksah v naših okoljih. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji številne primere dobrih praks, zlasti v okviru dejavnosti ljudskih univerz. Dan smo zaključili s temo trajnostne potrošnje in opozorili na nevarnost pretiranega aktivizma (npr. eco-anxiety). Beatrice je predstavila konkretne primere: naravna čistila, kozmetika, embalaža iz voska, uporaba steklenic ipd.
Tretji dan je bil posvečen trajnostni hrani. Po uvodni razpravi smo na terenu raziskovali izvor hrane – pogosto prihaja z drugega konca sveta, tudi ko bi lahko bila lokalna. Spoznali smo orodje food miles, ki meri, koliko kilometrov je prepotovala hrana, in njen okoljski odtis. Posebno pozornost smo namenili tudi problematiki rastlinjakov v Španiji, kjer intenzivna pridelava povzroča številne okoljske in socialne težave.
Dotaknili smo se vprašanja zavržene hrane – kar tretjino pridelane hrane letno zavržemo. Pogovorili smo se o konkretnih načinih zmanjševanja odpadne hrane: načrtovanje obrokov, pravilno shranjevanje, zamrzovanje viškov, priprava domačih zalog.
Učenje v naravi – obiskali smo permakulturni vrt v Castelluzzu. Kljub neurejenemu videzu se ravna po naravnih zakonih. Gostiteljica Milena je predstavila vrt kot prostor sobivanja in zeliščni zaklad narave. Spoznali smo številna zelišča in njihovo uporabo: od rožmarina, žajblja in pelina do timijana, šatraja in ognjiča. Njihov vonj, zdravilne lastnosti in uporaba v vsakdanjem življenju so nas navdušili. Zelišča smo tudi sami uporabili pri pripravi prigrizka: sveže zelišče, suho sadje, čebula, limonin sok in olivno olje. Preprosto, a okusno – vse s permakulturnega vrta. Obisk nas je spodbudil k razmisleku o tem, kako pomembni so vračanje k naravi, skrb za okolje, odgovorno potrošništvo in ohranjanje znanja naših prednikov.
Zadnji dan je bil namenjen refleksiji in pripravi konkretnih idej za prenos v prakso. Vsaka skupina je pripravila lastni akcijski načrt, kako bodo vsebine vpeljane v domače okolje – znotraj projektov ali medgeneracijskih delavnic.
Program smo zaključili s prijetnim druženjem in obljubo, da ostanemo v stiku ter prenesemo pridobljena znanja v svoja okolja – z mislijo, da vsak korak šteje. Vsebine bodo prenesene na vse članice ZISSS in vse zaposlene v okviru vsakoletnega dvodnevnega strokovnega srečanja, ki bo 11. in 12. septembra letos na Bledu. V tednu trajnostnega razvoja med 18. septembrom in 8. oktobrom pa se obetajo zanimive delavnice za udeležence in promocijska kampanja ozaveščanja o pomenu trajnosti za prihodnost.
Vabljeni, da si preberete blog v celoti.
Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), ZLU
