Triletne izkušnje v Dolenjskih Toplicah in bližnjem Podturnu so pokazale, da znanstvene kavarne predstavljajo prostor, kjer so udeleženci obkroženi z množico podobno mislečih radovednih ljudmi, ki odkrivajo nove priložnosti za učenje in ustvarjanje novih poznanstev. Na izjemnih prizoriščih so se udeleženci iz dane situacije naučili nekaj novega, to spremenili v koristno in hkrati podelili lastne izkušnje o določeni znanstveni tematiki.
Ob tem smo spoznali, da je študijski krožek Znanstvena srečanja olajšal pridobivanje znanja v doda(t)ni smeri, saj je:
- zrahljal znanost, da je postala prijaznejša in dostopnejša, predvsem za posameznike z nižjo izobrazbo in druge ranljive skupine;
- ponudil priložnosti za izobraževanje in učenje;
- posameznike skušal spodbujati za raziskovanje – med seboj, v organizacijah in skupnosti;
- omogočal, da so se s sistematičnim in inovativnim modelom posamezniki učili deliti znanje drug z drugimi in sprejemati drugačno mišljenje;
- omogočal miselni laboratorij eksperimentiranja;
- učil sočutja in vživljanja;
- krepil posameznikovo odprtost, radovednost in nudil medsebojno podporo.
V sklopu študijskega krožka Znanstvena srečanja – se učim, znam, brskam sam je nastala publikacija Koraki učečih se posameznikov za znanstveno spremembo s pomočjo znanstvenih kavarn. Naslov pove, da učenje ni le individualni »solo« ali enkratni konstrukt, ampak je potrebnih več zaporednih korakov učečih se posameznikov. Lahko rečemo, da gre za korake (re)konstrukcije, kjer znanje spremljajo procesi lastne vpetosti v družbo in medsebojne interakcije.
V različnih poglavjih publikacije smo želeli opremiti vse, tudi tiste, ki bi se morebiti navdušili za izvajanje znanstvenih kavarn v njihovih organizacijah, z znanjem, usmeritvami, kriteriji, opisi postopkov in faz, metodologijo ter orodji. S tem razvijamo lastne spretnosti, pridobivamo znanja iz znanstvenih tematik, spodbujamo demokratičnost, upoštevamo kulturno raznolikost, poudarjamo medsebojno zavzetost in ustvarjamo enake možnosti za vse. Usmeritve, ki smo jih zapisali, naj služijo pri pripravi in izvajanju znanstvenih kavarn. Želimo, da bi se bodoči in novi mentorji študijskih krožkov, ponudniki izobraževanja odraslih, učitelji in prostovoljci ter drugi strokovnjaki, ki neposredno delajo z odraslimi iz različnih okolij, pridobljeno znanje čim prej prenesejo v prakso ter z navdušenjem žanjejo zaslužene rezultate. Znanje bodo prenesli tudi na udeležence, ki so glavni akterji srečanj.
Morda bi se zato kdo utegnil vprašati, kaj torej pomeni postavljanje temeljev vseživljenjskega učenja preko znanstvenih kavarn.
Od razumevanja, kako so se posamezniki (predvsem starejši) učili včasih, nas je misel vodila do tega, kakšni bi lahko še bili inovativni načini ali metode učenja, ki sežejo onkraj šolskih zidov. Posamezniki, ujeti v vsakodnevne rutine in ustaljena prepričanja, včasih pozabijo, da imajo pri učenju opraviti z branjem, raziskovanjem in brskanjem po različnih knjigah ali prispevkih. Naposled znanstvene kavarne pozivajo k razvoju bolj ali manj ozaveščenih posameznikov in skupin. Lastne izkušnje namreč delijo v zavedanju, da znanje imajo in krepijo, oboje povežejo in posredujejo naprej.
Pri organizaciji znanstvenih kavarn so imeli ključno vlogo prav vsi deležniki – občine, občanke in občani, tudi prebivalci okoliških občin, strokovna javnost, javne ustanove ter krajevne in vaške skupnosti v kraju, kjer so bili organizirani dogodki. Poudariti moramo, da sta kraja v stalnem in tesnem stiku z realnimi potrebami prebivalcev, s tistimi posamezniki, skupinami in organizacijami, ki so zainteresirani za sodelovanje in pomoč pri pripravi znanstvenih kavarn.
Razvoj študijskega krožka
Od začetka delovanja študijskega krožka, tj. od maja 2018 do konca septembra 2020 je bilo v okviru 115 izobraževalnih ur izvedenih 11 dogodkov, na katerih je gostovalo 9 različnih strokovnjakov. Dogodkov se je v zadnjih treh letih udeležilo 23 aktivnih in stalno prisotnih članov in po oceni 200 pasivnih ter občasnih udeležencev, odvisno od tematike in zanimanja.
Tri leta smo se trudili vzpostaviti temelje za prepoznavnost programa študijskega krožka. Poslanstvo RIC Novo mesto in mentorjev ni bilo samo doseči harmonično ravnotežje med izobraževalnim in raziskovalnim delom udeležencev, temveč smo si vseskozi prizadevali za stalno vključevanje strokovnjakov z različnih znanstvenih področij v izobraževalni proces, preko katerega je potekalo novo učenje in v kraju, korak po korak, premikalo meje učeče se družbe. Dodati je treba še, da smo v triletnem obdobju vzpostavili proces za učinkovito družbeno sodelovanje, ki povezuje in bogati življenje ljudi širše in ožje okolice. Stkale so se tudi poslovne vezi s številnimi strokovnjaki, ki so pomembno vplivali na razvoj Znanstvenih kavarn in motivacijo udeležencev. Slednje je in zagotovo ostaja pomemben dejavnik pri posameznikih za vključevanje v podobna srečanja in nadaljnja izobraževanja, ki podpirajo vseživljenjsko učenje.
Izhajali smo iz izhodiščne točke, da prav vsi niso bili deležni enakih priložnostih v institucionalnih kontekstih izobraževanja, zato v tem duhu vseživljenjskega učenja znanstvenih kavarn ne smemo obravnavati le kot sredstvo za branje znanstvenih del in kopičenje znanja, temveč jih sprejeti kot učinkovito družbeno sodelovanje, ki povezuje in bogati življenje ljudi. Pri oblikovanju tovrstnih dogodkov se nam zdi med drugim pomembno tudi to, da znanstvene kavarne pridejo v okolja manjših krajev, kjer bi čim prepričljiveje prispevale h konstruktivnemu in sodelovalnemu učenju ter razširjale prostor znanja posameznikov. Udeleženci imajo na takšen način možnost lažjega ohranjanja stika z okolico, se naučiti živeti bolj uglašeno z okoljem in se vključevati v programe, ki jih ponujata RIC Novo mesto in lokalna skupnost.
Če povežemo učni proces med posamezniki, okoljem in znanstvenimi kavarnami, prepoznamo model z dolgoročnimi učinki. Ti krepijo veščine za samostojno reševanje še tako zapletenih gordijskih vozlov pri različnih (znanstvenih) tematikah, pa tudi drznost in neustrašnost v iskanju ter previdnost pri interpretiranju ali postavljanju zaključkov. Kar je znano iz preteklosti, ima veliko vrednost, vendar je treba dopolnjevati z dodatnim znanjem sedanjosti – na ta način vznikne nekaj drugačnega ali novega.
Ana Marija Blažič (ana.marija.blazic@ric-nm.si), RIC Novo mesto
