Neformalno IO je namenjeno opolnomočenju posameznikov, da v svoji lokalni skupnosti postanejo aktivni državljani. S svojim udejstvovanjem lahko prevzamejo pobudo in nadzor nad tem, kaj vse in kako se lahko učimo.
Ustanova DVV je letos izdala knjigo z naslovom Javno financiranje neformalnih programov učenja in izobraževanja odraslih. Publikacija na 254 straneh prinaša izkušnje, primere in priporočila iz 14 držav. Posebno poudarjeni so primeri dobrih praks.
Kljub številnim prispevkom o IO na konferencah, v zbornikih in drugih javno dostopnih publikacijah analize javnega financiranja tega področja (še) ni. Prav temu se posvečajo v pričujočem zborniku. Izbrano temo uredniki utemeljujejo s Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), predvsem s ciljem 4, ki se nanaša na kakovostno izobraževanje. Pomen publikacije navezujejo tudi na prihajajočo konferenco Confintea VII, ki bo prihodnje leto, in Globalno poročilo o IO Grale, ki ga pripravlja UIL.
V analizi sodelujejo države oz. regije z vsega sveta. Večinoma ne izpostavljajo političnih sprememb oziroma zgodovine IO v svojem okolju. Po mnenju urednikov je to po eni strani dobro, saj kaže, da niso ujeti v preteklost. Po drugi strani pa lahko pomeni, da se ne zavedajo svojih korenin. Državam so skupna prizadevanja za usmerjanje v skupnostno učenje. Na podlagi študij posameznih držav so nastala splošna priporočila.
Poglavje o Sloveniji je pripravila sodelavka ACS dr. Nevenka Bogataj. Osredotočila se je na vidik trajnosti. IO v Sloveniji je označila kot »Pepelko v smislu prihodnosti, načrtov, osebja in financ«. Priporoča nadgradnjo dosežkov, vlaganje v raziskave, vpeljavo nekaterih novih kazalnikov in ukrepov. Meni, da bi bilo finančne vire smiselno deliti skladno z rezultati preteklih projektov. Podrobnosti so objavljene na str. 161–173.
Celotno publikacijo lahko prenesete s spletne strani DVV International.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
