Aprila je izšla tematska številka revije Andragoška spoznanja. Kot napoveduje Borut Mikulec v uvodniku, s članki o trajnostnem razvoju in okoljskih gibanjih v izobraževanju odraslih odgovarja na vprašanje, kaj transformirati.
Objavljenih je šest tematskih člankov. Trije avstralski avtorji razmišljajo o odnosnosti in transformativnem trajnostnem izobraževanju. Za izhodišče jemljejo današnji položaj izobraževanja v družbi sprememb in se sprašujejo, ali je tudi to obdobje čas velikih, zgodovinskih premikov, kot je bilo v zgodovini. Odgovor iščejo v različnih filozofskih pristopih in ugotavljajo, da je mogoče vpeljati nov način poučevanja, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in odgovornosti.
Avtorici iz Južne Afrike analizirata primer neformalnega izobraževanja. Ugotavljata, da ekofeministično neformalno izobraževanje v času pandemije bistveno pripomore k iskanju uporabnega znanja. Poleg tega spodbuja védenje o naravi kot kompleksnem in povezanem ekosistemu. Ekofeminizem je gibanje, ki si prizadeva za družbo brez hierarhije.
Kanadska avtorica raziskuje vlogo muzejev v reševanju okoljske krize. Opiše primer, kako z razstavami, pedagoškimi strategijami in vključevanjem lokalnih skupnosti omogočajo prepoznavanje globoko problematičnih globalnih praks. Pritegnejo obiskovalce, lokalno skupnost in odločevalce.
Na Hrvaškem so med učitelji, izobraževalci odraslih, raziskovali, ali imajo ti kompetence za implementacijo trajnostnega razvoja v učni proces. Samoocene so visoke, vendar analiza kaže, da je spretnosti na tem področju treba še razvijati.
Tadej Košmerl s FF UL obravnava pet konceptov učenja, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju (nacionalnih) nestrpnosti: globalno izobraževanje, globalno učenje, izobraževanje za globalno državljanstvo, izobraževanje za razvoj ter izobraževanje za trajnostni razvoj. Ugotavlja, da so si koncepti med seboj podobni in da se v zadnjem obdobju v vseh kaže pomembna trajnostna problematika.
Nevenka Bogataj z ACS v svojem prispevku analizira dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020, da bi ugotovila, v kolikšni meri se v njih uresničujejo cilji VITR. Ugotavlja, da nerazumevanje in neupoštevanje trajnostnih pristopov ter nezanimanje za problematiko ovirajo razvoj temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti v javnoveljavnih izobraževalnih programih.
Med članki izven tematskega okvira najdemo prispevek o izobraževanju starejših na kulturno-umetnostnem področju in učenju na delovnem mestu na visokošolski stopnji študija. Preberemo lahko tudi tri ocene oziroma mnenja o tujih publikacijah.
Zadnja dva zapisa sta posvečena dr. Sabini Jelenc Krašovec. Prispevala sta ju njena mentorica na doktorskem študiju Sonja Kump in njen oče Zoran Jelenc.
Revija Andragoška spoznanja je v odprtem dostopu na spletu.
Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
