Utrinki z mednarodne konference The Future of Education v Firencah
Z dr. Viktorijo Pečnikar Oblak sva se udeležili mednarodne konference The Future of Education. Prvega dne je šlo za spletni, 18. in 19. junija pa za dogodek v živo. Prepoznavno mednarodno srečanje raziskovalcev, učiteljev, praktikov, projektnih vodij in drugih strokovnjakov, je namenjeno spodbujanju in izmenjavi raziskovalnih spoznanj, dobrih praks, inovativnih pristopov k učenju ter poučevanju.
Obseg in mednarodna udeležba sta me navdušila. Po podatkih organizatorjev je sodelovalo 278 registriranih udeležencev iz 46 držav, na 15 tematskih področjih je bilo predstavljenih 157 prispevkov. Program je potekal v štirih vzporednih sekcijah v Firencah in treh vzporednih spletnih sekcijah. Približno 60 % udeležencev je sodelovalo v živo in 40 % na daljavo.
Zakaj prav Firence?
Ni naključje, da konferenca o prihodnosti izobraževanja poteka prav v Firencah. Mesto namreč velja za zibelko renesanse. Skozi stoletja je pomembno oblikovalo evropsko razumevanje znanja, ustvarjalnosti in človekovega razvoja. Veljajo za simbol prepričanja, da se družbe razvijajo takrat, ko vlagajo v znanje, ustvarjalnost in kritično mišljenje.
Če je renesansa pomenila prelom v razumevanju človeka in njegovega potenciala, se zdi, da današnji čas odpira nova vprašanja o odnosu med človekom, tehnologijo in znanjem. Prav to je bila tudi ena izmed rdečih niti letošnje konference.
Program, ki povezuje različne ravni izobraževanja
Ena od odlik konference The Future of Education je njena vsebinska širina. Program ni omejen zgolj na eno področje izobraževanja, temveč povezuje raziskave in prakse od predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega do visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja ter izobraževanja odraslih.
Paulo Freire v času generativne umetne inteligence
Mojo pozornost je pritegnilo predavanje Josepha Vancella z naslovom What Would Paulo Freire Think of Generative AI? Critical Pedagogy, Cognitive Offloading and the Struggle for Humanisation.
Izhajal je iz misli ene najvplivnejših osebnosti kritične pedagogike 20. stoletja. Brazilski pedagog Freire je izobraževanje razumel kot proces osvobajanja, dialoga in razvijanja kritične zavesti.
Predavatelj je opozoril, da umetna inteligenca ponuja številne možnosti za podporo učenju, hkrati pa odpira pomembna vprašanja o t. i. kognitivnem prenašanju nalog na tehnologijo. Če algoritmi vse pogosteje povzemajo, analizirajo, pišejo in celo ustvarjajo namesto nas, obstaja nevarnost, da posamezniki postopoma opuščamo določene miselne procese, ki so ključni za razvoj kritičnega mišljenja.
Posebno dragocen je bil poudarek, da bistveno vprašanje ni, ali bomo umetno inteligenco uporabljali, temveč kako jo bomo uporabljali. Bo služila kot orodje za krepitev človeškega potenciala ali kot mehanizem, ki zmanjšuje posameznikovo avtonomijo in kritično presojo? Razprava je spodbudila živahen odziv občinstva in odprla številna vprašanja, ki bodo nedvomno zaznamovala prihodnje raziskave na področju izobraževanja.
Slovenski prispevek o socialni selektivnosti in vključevanju odraslih
Na konferenci sva z dr. Pečnikar Oblak predstavili prispevek z naslovom Adult Education, Social Selectivity and Inclusion: Evidence from Slovenia and Implications for Desinstitutionalisation.
Obravnavali sva eno ključnih vprašanj sodobnega izobraževanja odraslih: kdo se vključuje v izobraževanje in kdo ostaja izključen. Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da možnosti za učenje niso enakomerno porazdeljene. Tisti z višjo izobrazbo in boljšim socialno-ekonomskim položajem se praviloma pogosteje vključujejo v izobraževalne aktivnosti, medtem ko številne ranljive skupine ostajajo manj zastopane.
V predstavitvi smo izhajali iz slovenskih podatkov in analizirali povezave med socialno selektivnostjo, dostopom do izobraževanja ter vprašanji vključevanja. Posebno pozornost smo namenili razmisleku o deinstitucionalizaciji in pomenu ustvarjanja podpornih učnih okolij za skupine, ki se pogosto soočajo z različnimi ovirami pri vključevanju v izobraževanje, o čemer je pisal soavtor Jakob Šubic.
Razprava po predstavitvi je pokazala, da so to vprašanja, s katerimi se soočajo številne države. Kljub razlikam med nacionalnimi sistemi ostajajo izzivi dostopnosti, vključevanja in pravičnosti skupni številnim izobraževalnim okoljem.
Učenje drug od drugega
Ena največjih vrednosti konference ni zgolj v predstavljenih raziskavah, temveč v možnostih za srečevanje in povezovanje. V času odmorov, skupnih kosil in večernih druženj so se spontano razvijali pogovori, ki pogosto prinesejo prav toliko novih idej kot formalne predstavitve.
Posebno prijetno je bilo občutiti odprtost udeležencev. Ne glede na to, ali je nekdo prihajal z velike raziskovalne univerze v Združenih državah Amerike, iz afriške nevladne organizacije, evropskega raziskovalnega centra ali azijske izobraževalne ustanove, je bila pripravljenost za sodelovanje izjemna. Takšno vzdušje ustvarja prostor za prihodnja partnerstva, skupne projekte in raziskovalne pobude.
Pogled v prihodnost
Letošnja konferenca je jasno pokazala, da prihodnost izobraževanja ni zgolj tehnološko vprašanje. Čeprav so umetna inteligenca, digitalizacija in novi učni modeli pomembne teme, je v ospredju še vedno človek – učenec, študent, udeleženec izobraževanja odraslih, učitelj in mentor.
Med številnimi predstavitvami so izstopala vprašanja vključevanja, pravičnosti, dostopnosti in razvijanja kritičnega mišljenja. Tehnologija sama po sebi ne zagotavlja kakovostnejšega izobraževanja. Njena vrednost je odvisna predvsem od tega, kako jo uporabljamo in katere cilje želimo z njo doseči.
Morda so Firence prav zato tako primerno okolje za razprave o prihodnosti. Mesto nas opominja, da največji razvojni preboji nastanejo takrat, ko se srečajo znanje, ustvarjalnost, odprtost in pogum za nova vprašanja. Renesančni duh mesta na simbolni ravni povezuje bogato preteklost s prihodnostjo, ki jo šele ustvarjamo.
Udeležba na konferenci The Future of Education je omogočila vpogled v najnovejše raziskave, aktualne trende in inovativne prakse z vsega sveta. Še pomembnejše pa je bilo srečanje z ljudmi, ki verjamejo, da lahko izobraževanje prispeva k bolj vključujoči, pravični in povezani družbi. Iz Firenc tako ne prinašava le novih strokovnih spoznanj, temveč tudi občutek optimizma. Mednarodno sodelovanje in iskrena izmenjava znanja ostajata ena najmočnejših gonil razvoja izobraževanja v prihodnosti.
Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS