DOMAČE NOVICE

• Uresničevanje Letnega programa izobraževanja odraslih 2022 (6/14/2023)
  SSIO je na svoji 117. redni seji v sredo, 14. junija, obravnaval Poročilo o uresničevanju LPIO za leto 2022.

  Poročilo za prvo leto veljavnosti ReNPIO 2022–2030 temelji na novi metodologiji. Analiza uresničevanja sledi doseganju ciljev in kazalnikov po posameznih prednostnih področjih, postavljenih v resoluciji.

  1. Prvo prednostno področje: Splošno neformalno izobraževanje odraslih

  2. Drugo prednostno področje: Izobraževanje za pridobitev izobrazbe

  3. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela

  4. Četrto prednostno področje: Raziskave in razvoj

  5. Peto prednostno področje: Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih

  Ključnega pomena je finančni okvir, ki so ga načrtovala sodelujoča ministrstva za ukrepe na svojih proračunskih postavkah za programe in aktivnosti na področju izobraževanja znotraj svojih resorjev. V LPIO 2022 je bilo skupaj načrtovanih in izobraževanju odraslih namenjenih 71.044.486 EUR finančnih sredstev, realiziranih pa je bilo 67.789.155 EUR. Indeks realizacije je bil 95,4-odstotni, kar je bolje kot leta 2021 (90,5 %). Delež sredstev ESS je v primerjavi z deležem nacionalnih sredstev še vedno relativno visok in znaša 39,1 %.

  Realizacija finančnih sredstev se na večini prednostnih področjih dviguje glede na načrtovana sredstva. Izstopa le tretje prednostno področje, kjer je indeks realizacije le 86,4-odstotni.

  Podrobno bomo uresničevanje ciljev in rezultate doseganja kazalnikov po prednostnih področjih predstavili v naslednji številki e-Novičk. Tokrat se osredotočamo na uresničevanje temeljnega cilja in doseganje krovnega kazalnika, postavljenega v ReNPIO 2022–2030, tj povečati vključenost odraslih v VŽU. Krovni kazalniki so trije:

  1. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP4t);
  2. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 2016 povečala na 66 % v letu 2030 (AIO);
  3. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP12m).

   

  Ob koncu maja 2023 je EUROSTAT objavil podatke le za prvi kazalnik. Uporabili smo ga za analizo.

  

  Iz preglednice je razvidno, da je bila udeležba odraslih v letu 2013 v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU (9,9 %), namreč 12,5 %. Od leta 2013 naprej je vsako leto nekoliko padla in v letu 2020 dosegla najnižjo stopnjo (8,4 %). Ta podatek je našo državo prvič uvrstil pod povprečje EU 27.

  V letu 2021 se je zgodil velik preobrat. Udeležba se je dvignila na 18,9 % in precej nad povprečje držav EU 27 (10,8 %).

  V letu 2022 se je stopnja udeležbe odraslih v VŽU še nekoliko povišala, in sicer na 21,6 %. To je bistveno več od povprečja EU 27 (11,9 %). Višjo so imele le Švedska (36,2 %), Danska (27,9 %), Nizozemska (26,4 %), Finska (25,2 %), Islandija (27,1 %) in Švica (22,0 %).

  

  Podatki v preglednici kažejo, da se je indeks vključenosti med manj (ISCED 0–2) in bolj izobraženimi (ISCED 5–8) v letu 2022 bistveno zmanjšal, in sicer na 5,8, medtem ko je bil leta 2021 9,3. Tudi razkorak med najmanj in najbolj izobraženimi odraslimi je torej v letu 2022 bistveno manjši.

  Vas zanimajo tudi rezultati doseganja drugih ciljev in kazalnikov na prednostnih področjih ReNPIO 2022–2030? Vabimo vas, da posežete tudi po poletni številki e-Novičk, ki bo izšla v drugi polovici avgusta.

  Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

• Podnebno izobraževanje na Rogli (6/12/2023)

  V današnjem hitro spreminjajočem se svetu je postalo izjemno pomembno, da se izobraževalci odraslih opremimo s potrebnim znanjem in orodji za spopadanje s podnebnimi spremembami. Na ta izziv odgovarja program Osnove podnebnega izobraževanja odraslih. V začetku junija smo se odpravili na njegov terenski del, poučno ekskurzijo na Roglo. V treh dneh smo se poglobili v teme zelenih kompetenc, metodologijo učenja na prostem ter povezovanja globalnega in lokalnega. Ta zanimiva izkušnja nam je omogočila dragocen vpogled v ranljivost naravnega okolja in naših povezav z njim. Spodbudila nas je k razmisleku o izzivih trajnostnega razvoja v Sloveniji.

  

  Na Rogli sta se nam pridružila Nada Turnšek in Domen Uršič s Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, Sabina Belc iz Socialne akademije ter prof. dr. Catherine Tucker iz Univerze Florida (UFL). Strokovno so podprli program, ki sva ga začrtali dr. Nevenka Bogataj in Ema Meden.

  Čemu Rogla?

  Čudovita pokrajina Rogle ima zaradi svoje izpostavljenosti podnebnim spremembam edinstven pomen. Smrekov gozd, ki ga je na tem območju zasadil človek, je sicer vizualno privlačen, vendar je zaradi spreminjajočega se podnebja zelo občutljiv. Poleg tega je ogrožena tudi identiteta Rogle kot priljubljenega smučišča. Zaradi podnebnih sprememb smučanje na tako nizkih nadmorskih višinah namreč ni več mogoče. Zaradi teh dejavnikov so domačini pred zanimivim izzivom: kako trajnostno izkoristiti prostor in se hkrati spopasti s perečo podnebno krizo?

  Prijetna in poučna izkušnja

  Na učni ekskurziji smo sodelovali v raznovrstnih aktivnostih. Posebno zanimiv je bil sprehod po učni poti v skupinah. Nazorno je pokazal, kako lahko z učenjem na prostem spodbujamo sposobnosti opazovanja in kritičnega mišljenja. Obogateni s to izkušnjo smo pripravili in izvedli lastne dejavnosti. Poleg učenja na prostem in delavnice o zelenih kompetencah smo poslušali tudi izvrstno predavanje profesorice  dr. Catherine Tucker, ki nas je spodbudila k razmisleku o globalnih pojavih v lokalnem okviru, s čimer je sprožila prodorno razpravo.

  

  Novi uvidi

  Trije dnevi, ki smo jih skupaj preživeli na Rogli, so bili priložnost za osebno in poklicno rast. Z živahnimi razpravami, praktičnimi primeri in izkustvenim učenjem smo poglobili svoje razumevanje večplastnosti podnebnega izobraževanja. Tovrstne izkušnje nam pomagajo, da smo kot izobraževalci odraslih bolje opremljeni za vključevanje zunanjega prostora v naše izobraževalne programe, spodbujanje zelenih kompetenc med učečimi ter spoprijemanje z zapletenimi izzivi trajnosti.

  

  Ekskurzija je bila za vse nas opomnik, da podnebno izobraževanje ni le akademsko prizadevanje, temveč poziv k ukrepanju. Kot izobraževalci odraslih smo odgovorni, da sebi in drugim omogočimo znanje, spretnosti in upanje, ki so potrebni za reševanje perečih izzivov našega časa. Rogla je s svojim ranljivim ekosistemom in ogroženo smučarsko dejavnostjo nazorno prizorišče za naše učenje.

  Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

• Postanite del največje izobraževalne skupnosti – vpišite se na portal Kam po znanje (6/8/2023)

  Ponudniki znanja, ali veste, da lahko brezplačno predstavite ponudbo izobraževanj, delavnic, tečajev in usposabljanj najširši javnosti? Uporabite portal ACS Kam po znanje – spletno mesto, ki združuje ponudnike in iskalce novega znanja.

  Na portalu več sto ustanov že predstavlja več kot 3.700 programov formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja. Ste med njimi tudi vi?

  Informacije, zbrane na portalu Kam po znanje, pomoč pri iskanju novega znanja

  Iskanje primernega izvajalca ali programa izobraževanja ni vedno enostavno. Iz množice zadetkov na spletu težko izluščimo tisto pravo informacijo, ki jo iščemo. Zato so lahko aktualni podatki, zbrani na enem spletnem mestu, vsem, ki potrebujejo novo znanje, v veliko pomoč.

  Portal uporablja vse več ljudi. Po njem posegajo tisti, ki iščejo informacije o možnostih za izobraževanje in učenje za svoj strokovni in osebni razvoj, pa tudi delodajalci in kadrovski delavci, ki jih zanimajo programi usposabljanj in izpopolnjevanj za zaposlene. Objavljene informacije so pomemben vir tudi v informativno-svetovalni in raziskovalni dejavnosti v izobraževanju odraslih.

  Delite informacije o svojih izobraževanjih in povečajte možnost, da vas iskalci izobraževanj dejansko najdejo.

  Povabimo vas, da portal obiščete tudi vi. Posebno ponosni smo na podstran Spretnosti za življenje. Tako smo se uglasili s kampanjo Evropsko leto spretnosti, ki teče po vsej Evropi med 9. majem letos in 8. majem prihodnje leto.

  V rubriki Želim objaviti izobraževanje izberite gumb Registracija in vnesite svoje podatke. Po e-pošti boste prejeli uporabniško ime in geslo, s katerim boste lahko objavljali svoja izobraževanja, delavnice, predavanja in druge dogodke.

  Radi se pohvalimo, da je Slovenija ena redkih držav, ki ima enoten nacionalni portal ponudbe izobraževanja in učenja odraslih. Da ostane urejen in zanimiv za uporabnike, je naša skupna skrb. Zato je pomembno, da programe vpisujete in posodabljate sproti, najmanj pa enkrat letno.

  Spremljajte nas tudi na Facebooku Kam po znanje, kjer lahko v dogovoru z vami še prodorneje promoviramo vaše programe.

  Morda se vam ob izpolnjevanju polj porodi vprašanje? Pišite nam na kampoznanje@acs.si ali pokličite na številko 01 58 42 570 in pomagali vam bomo.

  Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

• Andragoški center Slovenije se je pridružil Mreži občanske znanosti (5/22/2023)

  ACS je 17. maja postal partner Mreže občanske znanosti, organizirane pod okriljem CTK Univerze v Ljubljani. Sodelujoče organizacije so povezane v spletno platformo, katere glavni namen je zbiranje in ozaveščanje o projektih občanske znanosti v Sloveniji.  Objavljene so najrazličnejše informacije: kako začeti projekt občanske znanosti, katero infrastrukturo ponujajo partnerji in katere dejavnosti že obstajajo.

  

  Občanska znanost (angl. citizen science) je priljubljena metoda vključevanja javnosti v znanstveno-raziskovalno delo. V Sloveniji potekajo številni tovrstni projekti. Pogosto jih je težko najti, ker se skrivajo na spletnih straneh fakultet, inštitutov, strokovnih društev in združenj. Če tudi vi izvajate dejavnosti z metodologijo občanske znanosti, stopite v stik s CTK in postanite del Mreže.

  Kdo lahko postane partner Mreže občanske znanosti?

  Vsakdo – tako organizacije kot posamezniki, ki želijo izraziti podporo občanski znanosti. Še posebej pa vabimo tiste, ki bi želeli aktivno sodelovati – na primer:

  – kot nosilci/izvajalci projektov občanske znanosti,

  – kot organizatorji dogodkov (na primer poljudno znanstvenih predavanj) ali drugih usposabljanj,

  – kot promotorji ali razvijalci občanske znanosti ali

  – kot ponudniki odprte infrastrukture.

  Na ACS smo začeli izvajati kampanje občanske znanosti leta 2022 v okviru projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju. V sklopu izobraževanja odraslih letos potekata že druga in tretja kampanja. V prvi smo opazovali opraševalce v sončnicah, v drugi smo s pomočjo avdiotehnologije snemali gnezdilnice čebel samotark. Trenutno opazujemo opraševalce jablan.

  Dr. Johanna Robinson (johanna.robinson@acs.si), ACS

TEDNI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

• Parada učenja 2023 (6/14/2023)

  Parada učenja je ena od osrednjih vodilnih tem TVU že od leta 2013. Njena posebnost je zgoščeno dogajanje v središčih mestnih in drugih večjih skupnosti. Istega dne, letos je bil to 24. maj, smo v kar dvajsetih krajih širom Slovenije zaznamovali Dan učečih se skupnosti.

  Praznovali in slavili smo znanje v vseh njegovih oblikah in v vseh življenjskih obdobjih. Najrazličnejše ustanove, podjetja in posamezniki so prikazali, delili ter širili moč in radost učenja. S svojimi nastopi so pokazali najrazličnejše talente. K stojnicam so vabili vsakogar, ki si je želel preizkusiti nekaj novega, pridobiti spretnost, doseči več v svojem osebnem in poklicnem življenju, pomagati drugim in sebi.

  Tudi letos so skupnosti izkoristile priložnost, da prepričani pregovorijo skeptike. Na prizoriščih so se kljub nestanovitnemu vremenu srečali radovedni posamezniki, strokovnjaki in laiki, mladi in odrasli. Povezale so se različne generacije. Spoznavale so, kje se lahko srečajo, kako lahko sodelujejo in ustvarjajo skupaj. Z velikim veseljem in zadoščenjem smo Dan učečih se skupnosti začutili tudi člani tima TVU na ACS. Kako je bilo? V nadaljevanju preberite utrinke, več vtisov pa poiščite v bogatem fotomaterialu na FB TVU.

  Tri prizorišča Parade učenja, 300 kilometrov, tri izkušnje

  

  Močne padavine, tovornjaki in gradbena dela so otežili mojo pot do Zagorja. Tam pa živžav in dobra volja! Veselje in ples v dežju sta zavzela Cankarjev trg, kjer so se izmenjevali nagovori in nastopi. Pestro dogajanje v stavbi ZLU, kjer se je trlo ljudi, je pričalo o močni podpori lokalne skupnosti, tesni povezanosti izvajalcev in veliki pripadnosti udeležencev.  Brez dvoma – učeča se skupnost!

  V Novi Gorici me je seveda pričakalo sonce. Stojnice in nasmejani izvajalci, pisana paleta nastopajočih, vsi povezani z LUNG – mehkobo neomajne ‘ženske energije’. Jasno je bilo – ne le tega dne, temveč vse dni v letu, vladajo pripadnost, skrb za udeležence, posebna za prikrajšane. Dve zgledni udeleženki LUNG-ovih izobraževanj sta ne le prejeli priznanji, temveč poželi spoštovanje in občudovanje.

  Letos že v tretje v Ajdovščini: zgodaj spomladi na snemanju videa o LU Ajdovščina, gonilni sili učeče se skupnosti, 12. maja na nacionalnem odprtju TVU in zdaj na PU, ki je oživila sicer (pre)miren Lavričev trg. Burja zmerna, dogajanje pa toliko bolj dinamično in razigrano! Sožitje generacij – tako med nastopajočimi kot tudi obiskovalci. Dati slednjim tisto, kar si želijo, vmes pa jih navduševati nad učenjem – zmagovalni recept!

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

  

  Preplet vseh generacij v Mariboru in Ormožu

  Zgodnje sredino jutro v Mariboru. Padal je rahel dež. »O, ne,« se mi je izvilo nekje iz drobovja. Tega si res nisem želela. Nihče si ni. Toliko priprav, toliko načrtovanj, toliko vključenih, toliko truda … Članice Šole zdravja pa so v oranžnih anorakih kljub temu izvajale 1.000 gibov. Dobre volje ni moglo okrniti prav nič. Za PU so mariborski PUM-O-vci spekli piškote in jih skrbno čuvali do srede zjutraj. Ob bok stojnici AZM – LU je stala stojnica LU Ptuj, kar priča o dobrem sodelovanju podravskih ljudskih univerz.

  Sicer pa so Ptujčani eno ekipo poslali v Maribor, drugo pa v Ormož. Tja sem se po res kratkem in prijetnem obisku v štajerski prestolnici podala tudi sama. Dogajanje sem ujela le še za rep. Spet je grozil dež, ampak doživela sem bistvo. »Me sploh nismo folgale …,« so bile besede udeleženk PU, ki so povedale vse. Veliko obiskovalcev v taki in drugačni vlogi, dobra volja in razigranost, torta ob peti obletnici prirejanja PU v tem kraju, nov logotip LU Ormož … In na koncu sproščen klepet z ekipo ljudske univerze, ki je pripravila PU. Je lahko še lepše?

  Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

  

  Eno samo sonce!

  Nemir, ki se je med organizatorje Parad učenja po Sloveniji in v pisarne ACS naselil zaradi slabe vremenske napovedi, se je stopnjeval, ko se me na poti v Žalec ujele prve dežne kaplje.

  V Žalcu pa presenečenje: pokrita tržnica, prešerni nasmehi, pisane stojnice, topla dobrodošlica sodelavk UPI – LU Žalec – predvsem pa močan občutek prepletene in povezane skupnosti, kjer je lepo živeti, se skupaj učiti in rasti. Skozi pozdravne nagovore smo se strinjali, da če tako lokalna skupnost kot izobraževalci odraslih sledimo skupnim ciljem, se zdi prihodnost veliko svetlejša. Povem vam, kljub nalivu je sijalo sonce medgeneracijske povezanosti, zanimivih predstavitev razstavljavcev, smeha, glasbe in plesa.

  Po klepetu in ogledu pa spet v avto in hop v Koper. LU Koper je Parado učenja pripravila v Taverni, kjer nas je streha tokrat ščitila (ne boste verjeli!) pred vročim soncem. Čudovito je bilo videti, da lahko tudi večje mesto zmore toliko (pri)srčnosti. Raznoliko, vsebinsko izjemno bogato in za vse generacije, se je dogajanje – tudi ob podpori ambasadorke učenja Lare Pirc in nagrajencev -– raztegnilo v večer in se razširilo še na bližnji pomol. Sporočilo je bilo jasno in odmevno, tudi za številne obiskovalce in mimoidoče – učenje je priložnost, da uresničimo sanje.

  Vrnila sem se polna energije, od Žalca do Kopra in nazaj pa se je v meni krepila zavest, da s skupnimi močmi skozi učenje lahko premikamo gore.

  Mag. Urška Bittner Pipan (urska.bittner.pipan@acs.si), ACS

  

  Znanje smo zajemali z veliko žlico

  Parada učenja 2023 v Medvodah je bila res prava tržnica znanj. Obiskovalci smo z veseljem zajemali novo znanje z veliko žlico.

  Pesmi, igranje na orglice, likovna delavnica, predstavitve knjig, pesniških zbirk, ročnih spretnosti, prve pomoči, projektov, kamišibaj, lutke, igranje starih namiznih iger, novi gasilski vozili, športni poligon in telovadba so navdušili vse generacije obiskovalcev.

  V znamenju mednarodnega leta prosa nam je Ekološka kmetija Pr’Črnet ponudila dobrote iz prosa. Tudi svež jogurt s Kmetije Mis nam je teknil.

  Dogajanje na pokriti tržnici smo zaključili s podelitvijo nagrad Vrtiljak spretnosti TVU v sklopu fotografskega, video in likovnega natečaja.

  Kulturno društvo Sejalec umetnosti Medvode je tudi letos pripravilo prijetno učno izkušnjo.

  Mateja Pečar (mateja.pecar@acs.si), ACS

  

  Živahen dan v Kranju in Škofji Loki

  Na Planini v Kranju je že v jutranjih urah vladalo živahno vzdušje Parade učenja. Tudi temni oblaki, ki so se zgrinjali na nebu, niso prestrašili številnih radovednih obiskovalcev vseh generacij. Zbrane je pozdravil župan Mestne občine Kranj, Matjaž Rakovec: »Nikoli ni prepozno za nova znanja in veščine.« Obiskovalce je nato dobro ogrela jutranja vadba Društva Šola zdravja. Poskrbljeno je bilo tudi za pester kulturni in spremljevalni program. Oder so pevci, plesalci, igralci in drugi nastopajoči polnili vse do popoldanskih ur. Na 33 stojnicah so številni izvajalci ozaveščali o priložnostih za učenje, usvajanje novih  spretnosti, druženje in vzpostavitev vezi med različnimi generacijami. O pestrem dogajanju v Kranju je poročala nacionalna TV.

  Po nekaj letih se je Parada učenja vrnila v Škofjo Loko. Živahen vrvež je v popoldanskih urah preplavil mistično srednjeveško središče. Bogat spremljevalni program in zanimive vsebine na stojnicah, na katerih so se predstavljala lokalna društva, organizacije in ustanove za izobraževanje in usposabljanje, so vabili številne mimoidoče. Najmlajše sta navdušila lov za zakladom in poslikava obraza, malo starejše pa živahen glasbeni in plesni program. Bilo je veliko radostnih in nasmejanih obrazov.

  Erika Brenk (erika.brenk@acs.si), ACS

  

  Take Parade bi lahko imeli večkrat na leto

  ZIK Črnomelj je na ploščadi pred Kulturnim domom Črnomelj pa tudi na vrtu za stavbo organiziral Poklicijado. Vrtičkarjem, osnovnošolcem in srednješolcem so predstavili poklice, ki jih primanjkuje na trgu dela. Dogodek je s svojimi bogatimi izkušnjami opravljanja najrazličnejših poklicev odprl bivši predsednik Borut Pahor. Ste vedeli, da je bil tudi maneken? Vedno vesel sem kolegov iz Bele krajine, posebno pa mojih dobitnikov Priznanj ACS. Tokrat sem lahko objel Minko ter Gill in Dennisa.

  LU Krško je na barviti ploščadi pred Kulturnim domom zbrala kopico partnerjev. Svoje poslanstvo so na stojnicah predstavljali tako živahno, da so privabili tudi tiste, ki so se po naključju znašli v bližini. Sodelujoče organizacije so ponujale konkretne dokaze, da je radovednim lepše živeti. Mene se je še najbolj dotaknila kamišibaj Zdravljica OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Ne verjamete vsemu skupaj? Utrinke z dogodka predstavlja ePosavje TV v Posavskem tedniku.

  Darijan Novak (darijan.novak@acs.si), ACS

  

  O dežju, hudiču in plesu v Slovenski Bistrici

  Sprva je kazalo, da bo Parado učenja v Slovenski Bistrici odneslo slabo vreme. Toda predstavnice koordinatorja so razprle dežnike; posnemali so jih drugi udeleženci. V čudovitem parku za knjižnico se je dogajanje nadaljevalo. Popoldne je odneslo oblake (sem sonce pripeljala iz prestolnice?) in nadaljnje dogajanje je teko brez prekinitev. Prisluhnili smo pripovedovalki Janji Sivec in njenim pretresljivim, pa tudi zabavnim zgodbam o hudiču in o tem, kako ga je ljudstvo (predvsem ženskega spola) v preteklosti ničkolikokrat premagalo. Obisk knjižnice je potrdil, da Slovenska Bistrica tega dne živi in diha moč in radost učenja. Nenadejano sem si imela priložnost ogledati Bistriški grad in precej izvedeti o grofu Attemsu, ki je dal med drugim poslikati dvorano. Potem je bil čas za ples – solo latino gre tamkajšnjim udeleženkam odlično od rok, ali bolje, od teles.

  Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

  Vsem dvajsetim koordinatorjem se zahvaljujemo za inovativen, živahen, lokalno obarvan pristop k tako veliki vseslovenski kampanji za promocijo znanja in učenja odraslih. Prirediteljem, ki smo jih obiskali, čestitamo za iznajdljivost  in vztrajnost ob neprijaznem vremenu. Hvala za lepa doživetja, priložnosti za srečanje in nova poznanstva ter gostoljubje. V taki družbi nas za razvijanje in krepitev spretnosti odraslih prav nič ne skrbi.

• 9. junija je tudi ACS praznoval Dan za kakovost (6/14/2023)

  V prelepem zelenem okolju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letošnje druženje sodelavcev ACS ob Dnevu za kakovost namenili prvim korakom za snovanje nove petletne razvojne strategije naše ustanove. Razmišljali smo o bistvu razvojnega dela, izhajajoč iz na novo opredeljenih poslanstva, vizije in vrednot. Zaposleni so te opredelitve kakovosti prejeli tudi natisnjene na posebnih plakatih, ki jih bodo namestili na vidna mesta v svojih pisarnah.

  V razvojni strategiji bomo opredelili prioritete. Postavili bomo cilje in jim sledili. Dihali bomo kot eno.

  dr. Nataša Potočnik

  direktorica

  Uvodni nagovor direktorice je bil opogumljajoč in optimističen. Sledil je ledolomilec, ko smo vsi zaposleni dobili besedo. To je poleg prelepega okolja pripomoglo k sproščenemu vzdušju in skupnostni naravnanosti.

  

  Nato smo se s samoocenjevanjem z analizo SWOT poglobili v razmislek o temeljih in izhodiščih naše ustanove. Uporabili smo metodo svetovne kavarne. Na dejavnosti in razvojne priložnosti smo pogledali z različnih perspektiv. Vsak od nas je prispeval svoj pogled, saj pozna možnosti in omejitve pri svojem delu. Zaposlene na ACS povezujejo številne skupne lastnosti. Med drugim smo ugotavljali, da imamo bogato ponudbo andragoških znanj in da je naša odlika v tem, da ves čas v ospredje dajemo posameznika. Na priložnosti moramo gledati s prožnostjo in prilagajanjem. Razvoj zaposlenih pa bo tisti, ki bo omogočal spopadanje z zunanjimi nevarnostmi. Vsi ti vidiki vplivajo na kakovost našega dela, zato je tako zelo pomembno in nujno, da o kakovosti premišljujemo skupaj.

  

  Nadaljevali smo s celostnim razmišljanjem o ustanovi in našem prihodnjem delu ter uspešno izluščili nekatera temeljna področja ukrepanja, na katerih bodo temeljile naše srednjeročne razvojne prioritete. Intenzivnemu delu je sledil voden ogled Botaničnega vrta, ki nas je celo dopoldne vabil med svoje zaklade. Med delom in ogledom smo ves čas v mislih imeli tudi možne povezave podnebnih ciljev in vsebin z razvojnimi usmeritvami ACS. Te naj bi upoštevale tudi vidike trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. V izbranem okolju, ki nas je ves čas opominjalo na pomen ohranjanja biodiverzitete, to ni bilo težko.

  

  Dan je bil prijeten tudi zato, ker smo ga ACS-ovci preživeli skupaj, izštekani od računalnikov ter vštekani v vizualizacijo svoje prihodnosti. Hvala sodelavcem, ki so kakorkoli pripomogli k pripravi in izpeljavi dogodka (zlasti nekaterim članicam Komisije za kakovost na ACS in naši svetovalki za kakovost), še največja hvala pa prav vsem navzočim, ki ste s svojo dobro voljo in delovno naravnanostjo prispevali k dobremu vzdušju! Temu v prid govorijo tudi nekateri vtisi sodelavcev.

  »Okolje je krasno in sproščujoče, dogodek je bil zelo prijeten.«

  »Dobila sem občutek, da se zaposleni želimo še več družiti tudi neformalno, tkati osebne vezi.«

  »Sodelovanje in pozitivna naravnanost vedno obrodita sadove.«

  »Dogodek je bil prijeten piš v vsakodnevnem delovnem ritmu.«

  »Imela sem priložnost razmisliti o ACS kot celoti in svojem mestu v njem.«

  Sama sem trdno prepričana, da so na delovnem mestu odnosi in splošno vzdušje zelo pomembni, najbrž enako kot tisti v zasebnem življenju. Razmisleki o tem, kako upoštevati koristi posameznika in skupnosti, krepijo medosebne odnose, neformalne vezi med sodelavci in medsrediščno povezovanje. S tem se gradi tudi pripadnost kolektivu, zato so podobna srečanja kolektiva nujna. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da ACS-ovci svoj Dan za kakovost preživimo zunaj matične ustanove, v navdihujočem okolju.

  Jasmina Orešnik Cunja (jasmina.oresnik.cunja@acs.si), ACS

• Ali bo vseživljenjsko učenje pripomoglo k preživetju na planetu, ki ne raste? (6/14/2023)
  Na MOCIS-u smo letošnjo koordinacijo TVU in PU zastavili trajnostno, v najiskrenejšem in vsebinsko čistem pomenu te besede. Da bi to spodbujali in ozaveščali, da na našem planetu nismo sami, smo trajnostno obarvane vsebine povezali z letošnjo rdečo barvo grafične podobe TVU. Skovali smo slogan »Ljubezen do učenja je ljubezen do … sebe, drugih, okolja, čebelic, rastlin, drugih kultur, enakosti ljudi, čiste vode, miru, pravičnosti … Širili smo zavedanje, da imamo poleg skrbi zase in soljudi tudi odgovornost do planeta, na katerem živimo. Skladno s celostno usmeritvijo smo letos nadgradili promocijske šopke marjetic TVU. Dodali smo jim rdeča srca, ki ponazarjajo ljubezen do … učenja.

  PU je praznik učenja. Po še eni – kljub dežju – uspešno izpeljani v Slovenj Gradcu zlagamo vtise preteklih dni. V mislih odzvanjajo besede enega od udeležencev okrogle mize s prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj: »Kako bomo (pre)živeli na planetu, ki ne raste?« Opozoril je namreč na vedno več uporabljano, vsekakor modno in že skoraj trendovsko besedico trajnost. Meni namreč, da ta beseda postaja nova beseda prodaje in potrošnje – kakor že pred njo besedici BIO in EKO. To so besede, ki prodajajo, to so besede, kjer se pod masko zdravja in ohranjanja okolja skriva tržni produkt. Z nakupom velikokrat naredimo samo še en korak več v napačno smer.

  S sloganom in rdečo nitjo letošnje MOCIS-ove koordinacije smo povezali 48 partnerjev in izpeljali 235 prireditev. Na pripravljalnem sestanku smo se že tretje leto srečali po Zoomu. Spoznali smo namreč, da je udeležba na tovrstnih sestankih boljša kot v živo. Predstavili smo jim letošnjo vsebinsko usmeritev, skupne akcije, navodila za vnos prireditev v skupni koledar TVU ter elektronsko prijavnico za načrtovanje skupnih dogodkov (Odprtje TVU 2023, Parada učenja v Slovenj Gradcu idr.).

  

  Zavrtimo čas nazaj na začetek letošnjega dogajanja med Tedni vseživljenjskega učenja s fokusom na odmevnejših dogodkih, ki so nastali v partnerskem sodelovanju. Pričeli smo že 10. maja z Dvomologijo, interaktivnim predavanjem za pedagoške delavce, ki ga je izvedel dr. Miha Kos iz ljubljanske Hiše eksperimentov.

  Dvomologija ni predavanje, Dvomologija ni šov, Dvomologija je dogodivščina, je pogovor, je diskusija, je hec, ampak zelo resen, je … je za tiste, ki vse vedo, za tiste, ki mislijo, da nič ne vedo, in za tiste, ki dvomijo v prve, druge in vase. Dvomologija vključuje zdravo kmečko pamet, morda zgolj pamet, še bolje – kritični razmislek. Je malce kravžljanja možganov, da se kakšen vozel sprosti in kak nov naredi.

  dr. Miha Kos

  

  15. maja smo uradno odprli TVU v Slovenj Gradcu z monokomedijo Mire Mori Kaj potrebuje moški? Gledališka skupina Črneče ima več kot petdesetletno tradicijo. Znana na Koroškem ter širše po Sloveniji. V tej sezoni so pripravili predstavo, ki odgovori na vprašanje, kaj ljudje (ne samo moški) potrebujemo. Predstava je na odru oživela marca letos in je že četrto avtorsko delo Mire Mori. Dogodek smo oplemenitili z zahvalo in podelitvijo priznanj MOCIS-ovim dolgoletnim prostovoljcem.

  

  PU je bila kar naenkrat pred vrati, z njo pa deževna vremenska napoved. Po preverjanju 10 vremenskih aplikacij in rahlo paničnemu klicu na dežurno službo ARSO ter brezsramnemu pogajanju z višjimi silami smo v timu z velikim obžalovanjem sprejeli odločitev, da dogajanje prestavimo pod streho. Ekspeditivno smo aktivirali plan B … in vse je šlo kakor po maslu. V sodelovanju s Hišo eksperimentov smo poleg bogatega programa in predstavitve regionalnih izobraževalnih organizacij ter učečih se na stojnicah doživeli znanstvene dogodivščine: Mehurčkologijo, Zvokologijo in Plinologijo.

  Oglejte si videoreportažo s festivalskega dela dogajanja.

  

  Z dopoldanskim festivalskim delom pa našega praznika učenja še ni bilo konec. Zvečer smo vstopili v strokovni del in se lotili resnejših tem. Naša letošnja ambasadorka učenja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj nas je nagradila s svojim predavanjem Kako bomo (pre)živeli na planetu, ki ne raste? Sledila je predstavitev delovanja in dobrih praks deležnikov trajnostnega razvoja v koroški regiji. Sodelovali so predstavniki lokalnih ustanov in organizacij: župan Tilen Klugler, direktor Komunale Jožef Dvorjak, predstavnik RRA Koroške Peter Zajc, predsednik Ekološkega društva Janko Ogriz in dijakinja tretjega letnika slovenjgraške gimnazije Ana Pogorevc.

  Prihodnost znotraj planetarnih meja zahteva bistvene spremembe vsakodnevnega obnašanja, tudi načina izobraževanja in vzgoje na vseh stopnjah. Samo tako bomo dosegli, da bodo nujne spremembe načina proizvodnje in porabe blaga, potovanj, mobilnosti v mestih, kaj in kako jemo, kako načrtujemo in gradimo ter kako sodelujemo z naravnim okoljem, široko sprejete in izvedljive.

  prof. dr. Lučka Bogataj

  

  Dogodek nikogar ni pustil ravnodušnega in upam, da bo vtis vodil tudi v konkretne akcije ter spremembo načina življenja – vsaj za koga.

  Dogajanje na strokovnem delu PU si oglejte v videoreportaži.

  Iz teorije v prakso smo prestopili 6. junija na koroški premieri nizozemskega filma Zakaj kolesarimo? (Why We Cycle). Kolesarjenje je za Nizozemce nekaj tako vsakdanjega, da o njem ne razmišljajo veliko. Vendar se je odnos do te navade razvijal vztrajno in počasi. V tretjem tisočletju ni nobenega dvoma več: kolesarjenje ima vrsto pozitivnih vplivov na družbo.

  

  Dogodek smo organizirali, da bi navduševali za uporabo kolesa v vsakdanjem življenju. Moderiral ga je Slovenjgradčan Matej Praprotnik, ki je ljubljanski kolesarski župan. Predstavil je globalno mrežo kolesarskih županov, namen projekta in njegovo vključevanje v cilje VITR. Ob okrogli mizi so se mu pridružili Aleš Rupreht z RRA Koroška, Aljoša Krivec z MO Slovenj Gradec, kolesarka Maja Zavrl, Anej Štrucl iz Bikenomada in Vlado Jarh Nikolič iz Zavoda Ekopren. Z nami so podelili svoje najzgodnejše spomine na kolesarjenje in svoje cilje ter poklicno poslanstvo, ki je pri vseh povezano s kolesarjenjem in trajnostno mobilnostjo na splošno.

  Obležili smo tudi Dan za kakovost. Posvetili smo se pomembnosti interakcije na družbenih omrežjih za kakovostno promocijo organizacije za IO. Sodelavci MOCIS-a smo pripravili smernice in strategijo različnih načinov interakcije na družbenih omrežjih, ki jih ciljne skupine organizacij za izobraževanje odraslih najpogosteje uporabljajo. Z metodo možganske nevihte in razpravo smo utrjevali vezi znotraj kolektiva. Nismo pozabili izpostaviti dela komisije za kakovost v letu 2022.

  

  Konec junija sledi še prav poseben andragoški zbor za sodelavce MOCIS-a. Načrtujemo delavnico, ki jo bo vodila dvojna doktorica znanosti s področja fizične geografije in varstva okolja, prof. ddr. Ana Vovk. Ustanovila je Učni poligon za samooskrbo Dole, nagrajen z nacionalno nagrado za drugo najboljšo učno pot v Sloveniji. Povabili smo jo zato, da nas bo kot izobraževalce spodbudila, kako lahko kot posredovalci znanja pomagamo priti do neodvisne, nevtralne samooskrbe in s tem pomagamo k trajnostnemu svetu ter to v praksi prenašamo na učeče se.

  Naša skupna prihodnost temelji na sedanjih dejanjih, zato menim, da nam – izobraževalcem in promotorjem vseživljenjskega učenja – dela ne bo zmanjkalo. Čaka nas, da učeče se opolnomočimo z znanjem, spretnostmi, vrednotami in stališči, ki jim omogočajo sprejemanje informiranih odločitev. Podpirajo jih tudi pri odgovornem delovanju za okoljsko celovitost, gospodarsko uspešnost in pravično družbo. Ta krepi moč in vlogo ljudi vseh spolov, za sedanje ter prihodnje generacije, obenem pa spoštuje tudi kulturno raznolikost.

  Srečno!

  Janja Bartelj (janja.bartelj@mocis.si), MOCIS

• Parada učenja 2023 – Poklicijada (6/12/2023)

  Na ZIK Črnomelj smo v sredo, 24. maja, izpeljali največji promocijski dogodek v TVU, Parado učenja. Letos je nosila naziv Poklicijada in je bila zeleno obarvana.

  Dopoldanski del je otvoril bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

  

  Predstavljenih je bilo kar 14 različnih zelenih poklicev: agronom in zootehnik, slaščičar, krajinski arhitekt, smetar, kmet, kineziolog, veterinar, inženir gozdarstva, vrtnar – cvetličar, zidar z uporabo naravnih materialov, lončar, serviser koles, šivilja in rokodelec.

  V avli kulturnega doma Črnomelj sta hkrati potekali tudi razstavi izdelkov iz odpadnega materiala, ki sta ju pripravili Srednja šola in ZIK Črnomelj.

  Popoldanski del se je začel z gledališko predstavo za otroke z naslovom Zemlja je dobila vročino v izvedbi Društva za razvoj človečnosti. Po predstavi pa so se otroci lahko udeležili še ekoloških delavnic.

  Skupno se je Parade učenja 2023 udeležilo 682 udeležencev iz celotne Bele krajine. S Poklicijado želimo spodbuditi mlade k raziskovanju trga dela ter jih informirati o različnih poklicih ter možnostih za nadaljnjo izobraževalno pot. Letos smo dali poudarek zelenim poklicem in tako spodbujali trajnostni razvoj in skrb za okolje.

  Maja Mihelič (maja.mihelic@zik-crnomelj.si), ZIK Črnomelj

• Dan za kakovost na LU Ptuj (6/12/2023)

  26. maja smo se na LU Ptuj zbrali ob sladkem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Želeli smo razpravljati o pomenu kakovosti v IO ter njenem vplivu na uporabnike in zaposlene. Predstavila sem letni načrt dela in poudarila njegov pomen za uspeh in zadovoljstvo uporabnikov ter zaposlenih.

  Skupaj smo pregledali akcijski načrt za kakovost za tekoče leto. Spoznali smo, da smo pri izvajanju zastavljenih aktivnosti na dobri poti.

  V razpravi o kakovosti v IO smo osvetlili njen pomen pri učinkovitem pridobivanju znanj, spodbujanju osebnega razvoja ter dvigu ravni kompetenc v družbi. Ugotovili smo, da je treba vzpostaviti sistematičen pristop, ki vključuje stalno spremljanje, evalvacijo in izboljšave izobraževalnih storitev. Prav tako smo poudarili pomembnost usposabljanja in strokovnega razvoja zaposlenih.

  Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali z izvajanjem načrtovanih aktivnosti za izboljšanje kakovosti IO na LU Ptuj. Sodelavci so izrazili zanimanje za redna srečanja, izmenjavo idej ter izkušenj.

  Dogodek je bil koristen in navdihujoč, saj smo osvežili in okrepili razumevanje pomena kakovosti v IO. Identificirali smo ključne vidike, na katerih moramo delati. Zavedamo se, da skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost uporabnikov in zaposlenih na LU Ptuj.

  Tanja Božič  (tanja.bozic@lu-ptuj.si), LU Ptuj

• Tedni vseživljenjskega učenja 2023 na ŠC Celje (6/9/2023)

  Izjemno ponosni smo na vse izvajalce in dogodke TVU pod okriljem koordinatorja ŠC Celje. Naša ekipa je nedvomno naredila čarovnijo!

  No, pojdimo po vrsti. 22. maja smo pripravili nepozabno srečanje. Ste že slišali za svetovni dan čebel? Ta dan smo praznovali na prav poseben način. Pripravili smo si zdrav in slasten medeni prigrizek, da smo si kar prste obliznili. Spodbudili smo tudi druge izvajalce, da so ob tej priložnosti pripravili svoje dogodke. Skupaj smo ustvarili neverjetno vzdušje!

  Mreža ŠC Celje je poskrbela za še več vzhičenja. Naši izvajalci so se potrudili in pripravili številne dogodke za učence in druge obiskovalce. S sproščenim pristopom in zabavnimi dejavnostmi smo pripravili odlično vzdušje.

  Ste zamudili? Nič ne de. Prepričana sem, da bomo na Šolskem centru Celje še številni podobni dogodki, prepolni smeha, učenja in nepozabnih doživetij. Ne pozabite biti radovedni in se veseliti novih izkušenj!

  Naj bo življenje kot ena velika lekcija, polna presenečenj in zabave.

  Barbara Prelec Kohn (barbara.prelec@sc-celje.si), ŠC Celje

• Vse bolj kakovostni dnevi za kakovost (6/7/2023)

  Na LU Postojna jemljemo Dan za kakovost iz leta v leto bolj zavzeto in velikopotezno. V njem smo našli priložnost, da celoten kolektiv na drugačen način in v drugačnih okoliščinah od tistih, ki nam jih nudi delovni vsakdanjik, razmisli o bistvu svojega delovanja ter prepozna in okrepi svoje bogate notranje vire.

  Dan za kakovost, ki je bil letos že šestič zapored ena od skupnih aktivnosti omrežja svetovalcev za kakovost, smo pripravili 26. maja in tako dodatno popestril TVU. Na LU Postojna smo si  tokrat zadali nekoliko večji zalogaj. Dan smo raztegnili v 2-dnevno konstruktivno kolektivno druženje in izkupiček je odličen. Izpeljane dejavnosti so bile zasnovane povezovalno in razvojno, resno delo smo kombinirali s sproščujočimi popestritvami. Dodali smo mu noti zdravja na delovnem mestu ter izkustvenega učenja. Med seboj smo se spoznavali v novi luči. Dobre odnose na delovnem mestu pojmujemo kot temelj, na katerem lahko gradimo kakovostne izobraževalne dejavnosti. Ta dan daje odlično priložnost, da se znotraj organizacije o kakovosti vse več govori in to v vse bolj pozitivni luči. Omogoča, da jo spoznavamo tudi v zabavni in radoživi perspektivi. Dogodek bi lahko poimenovali kar doživimo kakovost.

  Osrednja naloga našega dneva za kakovost je bila presoja uresničevanja našega razvojnega načrta in uvedba morebitnih prilagoditev. Časi se namreč tako hitro spreminjajo, da je smiselno načrtovano sproti preusmerjati skladno s pojavom novih potreb in smernic. Glavna delovna pripomočka pri našem delu sta bili interaktivna aplikacija Mentimeter in metoda Lotosov cvet, ki spodbuja ideacijo. Ne bi vedeli, ali sta bila za to kriva pripomočka, ali prijetno okolje, ali morda samo dobro vzdušje v kolektivu, a delo je odlično steklo. Razširili smo svojo dosedanjo perspektivo in dobili veliko zamisli za nadaljnji razvoj. Proces bomo z novimi iztočnicami tako nadaljevali še znotraj kolegijev in skupine za kakovost.

  Erika Švara (erika.svara@lu-postojna.si), svetovalka za kakovost

• Ko učenje postane nepredvidljiva pustolovščina (6/6/2023)

  Letošnja Parada učenja, ki je potekala v sredo, 24. maja, po vsej Sloveniji, tudi v Zagorju, je zasijala v vsej svoji edinstvenosti. Deževno vreme je premešalo karte in nas prisililo, da smo se mu organizatorji prilagodili. Kljub temu izzivu smo se odločili, da ne bomo dopustili, da nas dež ustavi. Namesto tega smo se odločili sprejeti izziv in ustvariti hibridno izkušnjo, ki je presegla vsa naša pričakovanja.

  Del Parade učenja smo udejanjili v prostorih naše hiše ZLU. Postavili smo stojnice, na katerih se je predstavilo več kot 30 zasavskih društev, javnih zavodov in drugih organizacij. Kljub manjšemu obsegu kot na prostem je bilo vzdušje prijetno in polno navdušenja nad učenjem.

  Kako pa je vse skupaj sploh potekalo? Letošnjo Parado učenja je poleg zelo spremenljivega vremena zaznamovala kampanja Evropsko leto spretnosti. Zato smo festival simbolično razdelili na tri področja: Spretnost je umetnost, Tehno-trajnost ter Jaz sem in jaz bom.

  Umetnost, trajnost in sprostitev

  

  V kotičku Spretnost je umetnost so obiskovalci spoznavali in preizkušali spretnosti, povezane z ročnimi deli, kulturo, glasbo, knjižno umetnostjo, likovnim izražanjem in vsem, kar sodi zraven. Med drugim so lahko ustvarjali na stojnicah DPM Trbovlje, DPM in MC Zagorje ob Savi ter si ogledali glasbila, ki so jih pripravili otroci iz vrtca Zagorje ob Savi. Učenci iz OŠ Toneta Okrogarja, ki so prišli iz tujine, pa so predstavili svojo kulturo, kulturno dediščino in s tem povezane izdelke. V obliki razstave so se predstavili tudi naši tečajniki likovnega tečaja Ustvarjam, torej sem.

  Kotiček Tehno-trajnost je obiskovalcem ponudil dostop do različnih vsebin, ki so povezane z digitalno pismenostjo in trajnostnim načinom življenja. Na stojnici Društva za zdravilne rastline Zasavje so obiskovalci spoznavali zdravilne rastline, ki rastejo pri nas. Preizkusili so se v pripravi povsem domačega zdravilnega napitka. S svojim heliostatom in modelom o porabi energij so se predstavili učenci FLL in FLL junior iz OŠ Trbovlje. Med drugim pa so predstavniki DD Trbovlje s seboj pripeljali pravo robotko Evo, s katero so lahko obiskovalci pokramljali. Prav tako so lahko preizkusili posebna VR očala in se potopili v virtualni svet.

  V kotičku Jaz sem in jaz bom so se obiskovalci lahko sprostili, spoznali ideje za dobro počutje in gibanje, poklepetali s drugimi ter krepili medosebne in večkulturne spretnosti, spretnosti za izobraževanje, gradnjo kariere ter znanja za življenje. Ekipa OŠ dr. Slavka Gruma je obiskovalcem predstavila didaktične pripomočke za razvijanje fine motorike, S.O.S. šola pa je mladim (in starejšim) predstavila, da je učenje matematike mogoče (in precej bolj zabavno) brez uporabe svinčnika in papirja.

  Naši prostovoljki, Ana Holc in Vesna Babič, ki sta v marcu obiskali Istanbul in se naučili nove tehnike ustvarjanje – papirne filigrafije, sta svoje znanje prenašali naprej. Obiskovalci so lahko izvedli kratek preizkus spoznavnih sposobnosti ter se preizkusili v raznovrstnih kognitivnih igrah, ki so jih pripravili v DSO Polde Eberl Jamski Izlake. V sklopu programa ZD Trbovlje so testirali svojo telesno zmogljivost ter se spoznali z nekaterimi tehnikami sproščanja.

  Predstavniki ZD Zagorje ob Savi so omogočili merjenje krvnega sladkorja in tlaka. Obiskovalci so dobili celotno analizo telesne sestave. Da pa je bil dan res popoln, jih je zmasirala ekipa VDC Zagorje ob Savi. Posebno pozornost pa so letos pritegnili tudi policisti in policistka s Policijske postaje Zagorje ob Savi. Predstavili so svoj poklic ter s seboj pripeljali dva prava policijska lipicanca!

  To pa še ni bilo vse

  

  Osrednji oder je bil v paviljonu na Cankarjevem trgu. Tam je zadišalo po čarobnosti, ko so se izvajali vrhunski plesni nastopi, glasbeni spektakli in še mnogo drugega. Prireditev je povezoval dr. Tomaž Petek, s slavnostnimi govori pa so nas počastili Polona Trebušak, direktorica ZLU, mag. Zvonka Pangerc Pahernik, predstavnica ACS, nacionalna koordinatorka TVU in Parade učenja, ter Matjaž Švagan, župan Zagorja ob Savi ter častni pokrovitelj Parade učenja 2023.

  Na odru so se predstavili: učiteljska vokalna skupina Tonika z OŠ Tončke Čeč, učenci OŠ dr. Slavka Gruma s folklorno točko in učenci Glasbene šole Trbovlje, Glasbene šole Zagorje ob Savi ter OŠ Trbovlje s svojimi glasbenimi ter pevskimi točkami. Na odru so nam gospe iz Društva šola zdravja Zasavje predstavile del vadbe 1.000 gibov. Za posebno razigrano vzdušje so poskrbeli učenci OŠ Ivana Skvarče s plesno točko Zaplešite z nami zumbo ter naše zasavske country plesalke. Odrski del Parade učenja je bil popolna simfonija talenta in ustvarjalnosti, ki je resnično očarala občinstvo.

  V sklopu festivala so bile organizirane tudi tri delavnice – delavnica ustvarjanja z umetno inteligenco: Scribble Diffusion, kulinarična delavnica peke pravega mesnega in sirovega bureka, ki so jo omogočili fantje Stare mestne pekarne Trbovlje, ter popoldansko predavanje naše Saye o njeni rodni deželi, Kazahstanu.

  Hibridna izvedba Parade učenja je prinesla nekaj edinstvenega in drugačnega kot prejšnja leta. Omogočila je večjo prilagodljivost in ustvarjalnost, saj smo združili notranji in zunanji prostor ter obiskovalcem ponudili bogato izkušnjo učenja in zabave. Udeleženci pa so imeli priložnost izkoristiti prednosti tega formata, saj so se lahko premikali med stojnicami v notranjih prostorih in uživali v nastopih na odru. Dogodek je bil odlična priložnost za izmenjavo idej, spodbujanje kreativnosti in razvoj novih spretnosti.

  Hibridna Parada učenja 2023 je dokazala, da se je mogoče prilagoditi izzivom in ustvariti nekaj izjemnega tudi v najbolj nepredvidljivih okoliščinah. To je bila popolna ilustracija moči, vztrajnosti in želje po učenju, ki sežejo onkraj meja. Veselimo se prihodnje Parade učenja, ki bo nedvomno nepozabna pustolovščina.

  Polona Trebušak (polona.trebusak@zlu.si), Zasavska ljudska univerza

• Parada učenja na Jesenicah in Žirovnici v luči Evropskega leta spretnosti (6/6/2023)

  V Sloveniji je vsako leto na različnih lokacijah organizirana Parada učenja – dogodek, ki spodbuja učenje na inovativen način. Gre za izjemno prireditev, ki privabi številne obiskovalce. Udeležujejo se je vse starostne skupine, saj ponuja raznolike aktivnosti. Organizatorji in izvajalci spodbujamo radovednost, ustvarjalnost in željo po znanju. Tudi LU Jesenice prepoznava in podpira dolgoročne učinke dogodka na skupnost. Zato že vrsto let koordiniramo Parado učenja ne samo na Jesenicah, ampak tudi v Žirovnici. Na ta način spodbujamo ljudi iz lokalnega okolja k raziskovanju, učenju novih spretnosti in razvijanju potenciala na različnih področjih.

  Dogajanje na letošnji Paradi učenja v obeh občinah je bilo v mnogih pogledih posebno.

  Množičen odziv lokalnih organizacij na naše povabilo k sodelovanju poudarja njihovo družbeno odgovornost. Prav s svojo navzočnostjo in aktivnostmi so organizacije pokazale svojo zavezanost krepitvi skupnosti, izboljšanju kakovosti življenja prebivalcev ter spodbujanju učenja in razvoja spretnosti na lokalni ravni. Rdečo nit dogodka – Evropsko leto spretnosti – so obiskovalci zaznavali praktično na vsakem koraku. Začutiti jo je bilo mogoče na prireditvenem prostoru, tako ob stojnicah kot odrskih nastopih in raznovrstnih delavnicah. Zanimanje obiskovalcev za spretnosti vključno s tistimi, ki jih pridobijo izven formalnega izobraževanja, daje dogodku poseben pomen. Spremljati, kako interes raste skozi praktične izkušnje in aktivnosti na dogodku, pa vzbuja prijetno misel, da Parada učenja zagotovo je praznik učenja.

  

  Vendar Parada učenja na Jesenicah in Žirovnici ni le dogodek, ki spodbuja učenje in raziskovanje, temveč tudi edinstvena priložnost za vzpostavitev močnih vezi med različnimi generacijami. Medgeneracijska povezanost je ena ključnih značilnosti našega dogodka. Ljudje vseh starosti se namreč povezujejo zaradi skupnega cilja – učenja novih spretnosti in širjenja znanja.

  In zato ni naključje, da je dobra volja vseh, ki so bili del Parade učenja, polnila prireditveni prostor tako na Jesenicah kot Žirovnici.

  Končujem z zahvalo za radovednost. Ta postavlja učenju dobre temelje.

  Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net), LU Jesenice

EVROPSKO LETO SPRETNOSTI

• 27. Andragoški kolokvij – otvoritveni dogodek ELS za Slovenijo (6/7/2023)

  Osrednji strokovni dogodek pod okriljem 28. TVU je organiziral ACS v tesnem sodelovanju z MDDSZ in MVI 1. junija v Hiši EU. 85 udeležencev se je zbralo, da naslovimo temo spretnosti – v svetu, ki se neznansko hitro in globoko spreminja.

  Vsak ima svoje pristojnosti in le vsi skupaj smo lahko uspešni.

  Darja Čot

  MDDSZ

  Tokratna pobuda Evropskega parlamenta in Sveta, oblikovana v institut ELS, se zdi najmočnejša doslej. Zadeve so namreč dramatične, kot opozarjajo visoki predstavniki EU. Gre malodane za revolucijo na področju spretnosti, povezano z ambicioznimi cilji Evropskega stebra socialnih pravic in njegovega Akcijskega načrta.

  V številnih panogah namreč primanjkuje delovne sile, ki bi s svojimi spretnostmi ustrezala potrebam na trgu dela. To po eni strani pomeni nujno prekvalifikacijo in/ali nadaljnje usposabljanje obstoječe delovne sile, po drugi pa privabljanje delavcev iz drugih okolij – torej učenje, izobraževanje, usposabljanje … Terja tudi prodorno ozaveščanje, učečemu se prilagojeno svetovanje, vrednotenje že obstoječih znanj in spretnosti ter druge ukrepe.

  

  Kako se na pobudo ELS odziva Slovenija?

  Kakšno je stanje pri nas in kako lahko ukrepamo? Kateri so izzivi zagotavljanja spretnosti za delo in življenje nasploh? Kako obenem podpreti zeleni in digitalni prehod? Kako zagotoviti celostni, tako ekonomski kot humanistični pristop k reševanju? Ali že obstajajo dobri primeri sistematičnega in stalnega vlaganja v zaposlene?

  Ta vprašanja smo naslovili v več programskih sklopih. V enem od njih je šest nacionalnih deležnikov, od tega dve ministrstvi, obe zbornici, ZRSZ ter JŠRIPS, predstavilo svoje dejavnosti, s katerimi omogočajo pridobivanje spretnosti za delo in življenje nasploh.

  

  Programi aktivne politike zaposlovanja uravnavajo neskladja na trgu dela.

   

  mag. Iris Lojevec

  ZSRS

  Naložba v ljudi je investicija v uspešno prihodnost.

   

   

  mag. Barbara Leder

  JŠRIPS

  Statistika je neusmiljena in glede digitalnih kompetenc ne riše najlepše podobe Slovenije.

  Dr. Aida Kamišalić Latifić

  MDP

  

  Če skrbimo zase, se učimo in pridobivamo znanje, hkrati bogatimo tudi svoje zelene spretnosti.

  mag. Ines Gergorić

  GZS

  Ljudi je treba tudi primerno plačati.

   

   

  Danijel Lamperger

  OPZ

  Vpeljujemo digitalne veščine, vendar brez socialno-čustvenih ne bo šlo.

   

  Peter Novoselec

  MJU

  Predstavnika Krke, tovarne zdravil, in Mlinotesta, Živilske industrije sta z osebnim nastopom in videoposnetkoma, v katerih smo lahko prisluhnili tudi udeležencem, prikazala konkretna primera vlaganja v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.

  

  Karierna rast je sestavljena iz treh komponent: osebnega, strokovnega in delovnega razvoja.

  Mateja Tičar

  Krka, d. d.

  

  Včasih so mlinarji s hrbtov metali vreče moke, danes njihovo pot usmerja delavka za računalnikom.

  Simon Ušaj

  Mlinotest, d. d.

  V razpravi na temo Izzivi zagotavljanja spretnosti za delo in življenje so si poglede izmenjali predstavniki treh ministrstev, predstavnik delodajalcev iz Ekonomsko socialnega sveta ter predstavnica ZiSSS.

  

  Dr. Til Rozman, MDP: »Digitalne kompetence so nujne, da so vsi posamezniki vpeti v družbeno dogajanje.«

  Mojca Pršina, MDDSZ: »V sodelovanju z ZRSZ razvijamo platformo za napovedovanje potreb po kadrih.«

  Teja Dolgan, MVI: »Življenjske spretnosti so gradniki posameznikove neodvisnosti in osebne učinkovitosti.«

  Mag. Maja Radinovič Hajdič: »Osredotočeni bomo na ranljive ciljne skupine, ki niso toliko opolnomočene, da bi vzele tisto, kar jim je ponujeno.«

  Danijel Lamperger: »Vse panoge obrti in podjetništva zahtevajo, da v izobraževanje vključimo umetno inteligenco.«

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik: »Prepoznajte smisel ELS in bodite pripadni tej enoletni kampanji.«

  Celotno dogajanje je potekalo pod močnim pečatom, ki ga je udeležencem vtisnila dr. Petra Javrh z izrazito andragoško obarvanim prispevkom o spretnostih odraslih v Sloveniji.

  

  Slovenski kmet je dobro vedel, da na kmetijo ne bo dobil pomočnikov, če z njimi ne bo lepo ravnal.

  dr. Petra Javrh

  ACS

  Na koncu smo lahko le še pritrdili evropskemu komisarju za delovna mesta in socialne pravice, Nicolasu Schmitu, ki pravi: »Ne zgolj leto, šele celo desetletje ali več, posvečeno spretnostim, bo umirilo družbeno-ekonomska nesorazmerja.«

  Celoten program, posnetek predvajanja v živo, predstavitve in druga gradiva o dogodku najdete na spletni strani 27. AK.

  Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

MEDNARODNO

• Andragoški center na letni konferenci EAEA v Zagrebu (6/12/2023)

  Predstavnice ACS smo se 6. in 7. junija udeležile generalne skupščine, podelitve Gruntvigove nagrade in letne konference EAEA v Zagrebu. Na dogodku smo se zbrali izobraževalci, oblikovalci politik in raziskovalci, da bi delili znanje in dobre prakse s področja ozelenitve izobraževanja odraslih. ACS smo zastopale direktorica dr. Nataša Potočnik, Ema Meden ter dr. Nevenka Bogataj, ki je svoje dolgoletne izkušnje s področja VITR delila na okrogli mizi na temo pravičnega zelenega prehoda.

  

  Konferenca nam je ponudila priložnost za učenje in razprave, osredotočene na učenje v skupnostih, ter strategije za pravični zeleni prehod. Z aktivnim sodelovanjem na konferenci smo imele priložnost pridobiti dragocene vpoglede, deliti znanje in se srečati s posamezniki in organizacijami, ki si želijo podpirati pozitivne spremembe. Pridobljena poznanstva in nove informacije bomo izkoristile za nadaljnje izboljševanje naše izobraževalne ponudbe.

  Več o letni konferenci lahko preberete na spletni strani EAEA.

  Ema Meden (ema.meden@acs.si), ACS

MIGRACIJE IN IZZIVI VEČKULTURNOSTI

• Medkulturno klepetanje (5/29/2023)

  V sklopu Regionalnega svetovalnega središča, ki že 22 let deluje na LU Koper, uspešno izvajamo tudi individualna in skupinska svetovanja v Središču za samostojno učenje. Poudarek svetovalnih obravnav je na opolnomočenju odraslih za samostojno učenje.

  Zadnjih nekaj let naše središče obiskuje veliko tujcev, ki se učijo slovenščino kot tuji jezik. Tako središče ni le tisto, kar ima navedeno v nazivu. Je namreč tudi stičišče različnih kultur, v katerem vsi tujci dobijo enako podporo svetovalcev, tudi na poti učenja slovenskega jezika.

  Tukaj sem spoznala nove ljudi. Točno to potrebujem in se zdaj počutim dosti bolje, kot ko sem sama sedela doma.

  Emina

  Ena od dejavnosti, ki jih izvajamo v središču, so Pogovorne urice v slovenščini – Klepetalnica, na katerih udeleženci iz Ukrajine, Rusije, Poljske, Kazahstana, Bosne in Hercegovine, Srbije in drugih držav spoznavajo  spletna orodja, priročnike, učbenike, tehnike, metode in strategije. Tako si lahko pomagajo pri samostojnem učenju slovenskega jezika. Pogovorne urice pa so tudi dobra priložnost za širjenje socialne mreže in hitrejšo integracijo priseljencev v družbo.

  V središču na LU Koper sem dobila nove prijatelje in pomembno življenjsko izkušnjo, ki sem jo v novem okolju potrebovala.

  Ainura

  Pozitiven učinek tovrstnega učenja je tudi v tem, da je druženje med udeleženci vzpostavilo trajnejše vezi. Začeli so se srečevati in pogovarjati tudi izven zidov središča. Kot so povedali, ni ostalo zgolj pri druženju, pač pa je preraslo tudi v medsebojno izmenjavo izkušenj in znanja. Korak naprej torej k večjemu samostojnemu učenju ter še večje vključevanje v vseživljenjsko učenje. Vse to je vodilo tudi v dejavnejše spoznavanje slovenskega kulturnega utripa, vzporedno s tem pa tudi učinkovitejše učenje slovenščine. 

  Na Klepetalnici je super vzdušje! Pomagamo drug drugemu in se imamo lepo.

  Olga

  Središče za samostojno učenje ima tako večplastno vlogo: poleg izobraževalne in strokovne še kulturno, vključujočo in družbeno odgovorno – vse to v korist udeležencev.

  Zelo sta mi všeč prijetno vzdušje in neformalen način poučevanja.

  Vadim

  Srečanja in pogovori v Klepetalnici so v obojestransko korist. Tudi svetovalci se namreč učimo od tujcev: spoznavamo nove kulture, se prepoznavamo v pogledu drugih ter odkrivamo, kako se lahko sami izboljšujemo tako po človeški kot tudi strokovni plati. Pri svojem delu nenazadnje vseskozi pridobivamo nova vedenja, kako se strokovno odzivati na potrebe raznolikih uporabnikov. S tem bogatimo svoje izkušnje in se osebnostno krepimo.

  Nimam nikogar, s kom bi lahko govoril slovensko. Tukaj imam priložnost govoriti in spoznati nove ljudi.

  Alexander

  Držimo se Sokratovega načela: »Bodi prijazen, kajti vsakdo, ki ga srečaš, bije svoj trdi boj.«

   Branko Vuga (branko.vuga@lu-koper.si) in Nada Čupković (nada.cupkovic@lu-koper.si), LU Koper

   

IZ DRUGIH VIROV

• V predstavljenih novičnikih napovedujejo številne dejavnosti ob Evropskem letu spretnosti (6/8/2023)

  Evropska agencija Cedefop je, kot je poudaril njen direktor Jürgen Siebel, zavezana spretnostim. Zato so majski novičnik skoraj v celoti posvetili začetku kampanje ELS. Več >>

  Agencija Cedefop se povezuje s številnimi organizacijami. V ELS v sodelovanju z njimi pripravlja različne dogodke. V juniju jih napovedujejo vsaj pet. Več >>

  Prva letošnja številka revije Elm Magazin raziskuje, kako bo videti prihodnost pismenosti. Več >>

  

  V zadnji številki svojega novičnika UIL piše o vzpostavitvi spletnega multimedijskega portala – UIL Learning Hub. Z učnim vozliščem bodo podprli razvoj politik in zmogljivosti ter izmenjavo znanja o vseživljenjskem učenju. Več >>

  Najnovejši podkast EPALE z naslovom Empowering adults with basic skills needs predstavlja pobude EU (in izven), ki obravnavajo socialno vključevanje, zaposlovanje in spretnosti, da bi ugotovili, kako lahko opolnomočijo odrasle z nizko stopnjo kvalifikacij (ali brez). Več >>

  Združenje EAEA v ospredje druge letošnje številke svojega novičnika postavlja povabilo na usposabljanje za mlajše osebje EAEA. Izobraževalni dogodek združuje strokovnjake s področja izobraževanja odraslih iz vse Evrope. Več >>

  

  Predstavljamo aprilsko številko LLLP Insights. V njej obravnavajo ključno temo – Vključevanje in demokracijo v izobraževalnih sistemih. Poglabljajo se v različne vidike vključevanja v izobraževalna okolja in v to, kako prispevajo k izgradnji močnih demokratičnih temeljev. Več >>

  Želimo vam prijetno branje.

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

• Veliko pišejo o spretnostih … (6/8/2023)
  Tokrat predstavljamo kar dve številki e-informatorja Vizija kohezija:

  • V aprilski številki ob novih in aktualnih javnih razpisih ne spreglejte povezave do načrtovanih javnih razpisov iz finančne perspektive 2021–2027. Več >>
  • V majski številki namenjajo veliko pozornosti ELS. Med drugim predstavljajo tudi dobre zgodbe na to temo. Več >>

  

  V majski številki VKO novičnika poročajo o študijskem obisku karierne svetovalke ZRSZ na Danskem. Pišejo o aprilskem študijskem obisku predstavnikov mreže Euroguidance v Sloveniji. Predstavljajo Cedefopovo napoved spretnosti in vabijo k prebiranju aktualnih statističnih podatkov o trgu dela. Več >>

  Predstavljamo tudi majske e-novice SUTŽO. V njih boste lahko brali o tem, kako postati dober mentor, kako so na UTŽO Koper uvedli individualno računalniško podporo ipd.Več >>

  Prijetno branje vam želim!

  Priredila: Nevenka Kocijančič (nevenka.kocijancic@acs.si), ACS

EPALE

• Sodelujte v pobudi Zgodbe skupnosti EPALE! (6/2/2023)

  Priložnost, da se predstavite skupnosti EPALE in se z njo še bolj povežete

  Zgodba Thomasa Edese je le eden mnogih navdihujočih prispevkov, ki so jih člani EPALE delili v okviru pobude Zgodbe skupnosti EPALE 2023.

  V letošnji pobudi Zgodb skupnosti nas zanima, kako si vi, strokovnjaki za IO, predstavljate prihodnost na tem področju. Kako lahko odpravimo vrzeli v spretnostih pri učečih se odraslih in katere spremembe bi morale biti uvedene, da bi jih lahko z inovativnimi praksami še bolje podprli pri njihovem učenju? Kaj menite, kako se bomo učili, kaj bo pri tem bistveno prihodnosti? Katere spretnosti bodo ključne nasploh in katere v IO?

  Svoja razmišljanja lahko s skupnostjo delite preko spletnega obrazca vse do 30. septembra, ko se pobuda zaključi. Vse prispele Zgodbe skupnosti EPALE 2023 bodo zbrane in objavljene v zborniku, ki bo izšel predvidoma konec leta.

  

  Vabilo k prispevanju

  Se tudi pri vas dogaja kaj zanimivega? Bi želeli predlagati tematski prispevek ali razmišljanje o aktualni temi? Vabljeni, da s skupnostjo EPALE delite morebitne vire, projektne informacije in rezultate.

  Obiščite platformo EPALE, se registrirajte ali prijavite v svoj uporabniški račun, izberite ustrezno kategorijo (novica, spletni dnevnik, vir ali dogodek) ter predlagajte novo vsebino za objavo!

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@smepius.si), CMEPIUS

• Čestitamo uspešnim prijaviteljem projektov mobilnosti posameznikov Erasmus+! (6/2/2023)

  Sodelujoči na prvem roku razpisa programa Erasmus+ 2023 v februarju so ob koncu maja dočakali povratno informacijo o svoji prijavi. Na spletni strani CMEPIUS smo objavili sklepe z rezultati letošnjega prvega razpisnega roka za projekte mobilnosti Erasmus+ KA1. Skupaj smo prejeli 368 vlog in jih odobrili 273, kar je 74 % vseh prijavljenih projektov. Podrobno razporeditev po področjih najdete tukaj. Na področju splošnega IO bo v razpisnem letu 2023 sofinanciranih 28 projektov mobilnosti. Tako bomo razvoju IO v Sloveniji namenili 784.270,00 € sredstev iz programa Erasmus+ in omogočili izkušnjo mednarodne mobilnosti 391 posameznikom, od tega 245 strokovnim delavcem in 146 učečim se odraslim.

  Iskreno čestitamo vsem izbranim in vam želimo uspešne priprave na začetek izvajanja projekta. Tistim, ki tokrat niste bili uspešni, pa želimo veliko vztrajnosti – nove priložnosti bodo kmalu na voljo. In ne pozabite, pred prijavnim rokom se vedno lahko obrnete po nasvet na svetovalce na CMEPIUS.

  

  Kako do informacij za uspeh na razpisu Erasmus+?

  V prejšnji številki e-novičk ACS smo vas vabili na Zajtrk z EPALE v Vzorčno mesto Velenje (9. junija). Na ta način želimo organizacije za IO informirati o možnostih programa Erasmus+, ki so na voljo, ter vas spodbuditi k sodelovanju. Običajno so za prijavitelje najdragocenejše izkušnje iz prakse. Na dogodku so jih predstavili uspešni prijavitelji projektov mobilnosti in akreditacije Erasmus+. Pozornost so namenili tudi izvedbi nove aktivnosti mobilnost učečih se odraslih, ki je na voljo od leta 2021. Osvetlili bodo številne pozitivne učinke in spremembe, ki jih sodelovanje v programu Erasmus+ prinese organizacijam. Če tokrat niste boste mogli biti z nami, lahko informacije o prijavi akreditacije Erasmus+ dobite tudi na spletnem informativnem dogodku, ki bo 15. septembra.

  Obljubili smo vam tudi, da bomo tokrat zapisali več o Zajtrku z EPALE, namenjenemu deljenju izkušenj s sodelovanjem pri projektih partnerstev za sodelovanje (KA2). Nameravali smo ga izvesti 29. junija na UPI Žalec, vendar smo sklenili, da ga prestavimo na jesen zaradi pestrega junijskega dogajanja v TVU. Čeprav bo tudi september poln pomembnih dogodkov v IO, upamo, da se nam boste uspeli pridružiti. Prijavite se na e-novičke CMEPIUS, da boste obveščeni o dogodkih, ki jih pripravljamo za vas.

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

• Tudi EPALE sodeluje v Evropskem letu spretnosti (6/2/2023)

  9. maja se je uradno pričela kampanja ELS, ki je močno zaznamovana prav z učenjem odraslih. V Sloveniji smo v kampanjo slovesno vstopili na 27. andragoškem kolokviju 1. junija v Hiši EU v organizaciji ACS, MDDSZ in MVI. Na njem je bil med drugim izpostavljen pomen celostnega pogleda na razvoj spretnosti, ki naj presega sicer pomemben, a ozko usmerjen razvoj spretnosti za potrebe trga dela.

  Tudi na EPALE smo proslavili to evropsko kampanjo, in sicer z Newscastom, novo, novičarsko zasnovano obliko obveščanja. V ponedeljek, 5. junija, je bila predvajana posebna epizoda, saj smo se poglobili v izpopolnjevanje in prekvalificiranje delovne sile. Častna gostja tokratne oddaje je bila Ann Branch, vodja enote za spretnosti in delovna mesta pri EK. Vloga te enote je ključna pri doseganju ciljev ELS, saj neposredno nadzoruje dejavnosti in rezultate kampanje.

  Vse epizode EPALE Newscasta so na voljo v popolnoma novi rubriki.

  Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS

   

KOTIČEK JE VAŠ

• Igrifikacija kot učinkovita rešitev za izobraževanje odraslih: Primer Junior MBA (6/8/2023)

  Stara sem 46 let in še nikoli v življenju nisem bila v boljši fizični kondiciji kot danes. V zadnjih nekaj letih v povprečju prekolesarim preko 3.000 kilometrov na leto, 350 pa jih pretečem. Za nekoga je to malo, za drugega veliko, vendar tokrat to ni bistveno.

  Od kod črpam motivacijo za dosledno vadbo? Gre za aplikacijo Strava, ki ne beleži samo kilometrine, temveč osebne rekorde. Rezultate prav tako primerja z drugimi rekreativci, ki uporabljajo aplikacijo. V njej si lahko postavljam mesečne izzive in ko jih dosežem, sem nagrajena z virtualno medaljo.

  Če poenostavim, gre za aplikacijo, ki vsebuje elemente igrifikacije. Po podobnem principu deluje tudi Duolingo, ki je postala ena najbolj priljubljenih aplikacij za učenje tujih jezikov na svetu.

  Kaj je bistvo igrifikacije, ki je v zadnjih letih vse bolj navzoča v izobraževanju odraslih?

  Igrifikacija želi uporabnike pritegniti k doseganju njihovih ciljev na čustveni ravni. Gre torej predvsem za instrument, katerega cilj je dvig motivacije. Brian Burke, avtor uspešnice Gamify, pravi, da lahko s pomočjo igrifikacije spreminjamo vedenje, razvijamo veščine in celo spodbujamo inovacije.

  Ta napredni način učenja pri izobraževanju odraslih zelo dobro deluje, zato smo v okvira programa Erasmus+ razvili projekt z naslovom JuniorMBA. V projektu mlade v starosti od 16 do 21 let po napredni učni platformi učimo podjetništva.

  Učna platforma temelji na igrifikaciji in je že v testni fazi pritegnila precej pozornosti. Zakaj so mladi nad programom navdušeni? Ker preko platforme potujejo po vesolju, pri čemer obiščejo sedem različnih planetov. Vsak jim ponuja drugačno, interaktivno vsebino.

  

  Naš cilj v naslednjih mesecih je pritegniti 2.000 mladih in 60 mladinskih delavcev iz štirih držav (Slovenije, Češke, Srbije in Romunije). Mlade želimo opolnomočiti s podjetniškimi veščinami, da postanejo samozavestni in proaktivni ustvarjalci sprememb. Mladinski delavci pa lahko preko programa postanejo spretni moderatorji podjetniškega izobraževanja.

  Program bo služil tudi kot orodje in središče virov za mladinske delavce, ki jim bomo zagotavljali podporo pri krepitvi kompetenc mladih.

  Če vas zanima več o projektu, predlagam, da se povežemo. Platforma je na voljo na spletu.

  Mag. Maja Novak (maja@global-disruption.com), We4You, Zavod za izobraževanje

• Odtenki vključujočega izobraževanja (6/2/2023)

  Vas zanima vključevanje oseb z omejenimi možnostmi v izobraževanje? Udeležite se izobraževanja, ki bo 29. junija v Hiši EU v Ljubljani.

  Izzivov vključujočega izobraževanja se bomo lotili skozi izpraševanje, kateri so tisti možni odtenki, na katere se vključevanje v izobraževanju odraslih lahko opira. Dogodek vključevanje osvetli skozi formulo segregacija–integracija–inkluzija, ki cilja na populacijo oseb z omejenimi možnostmi (osebe z oviranostmi, osebe s posebnimi potrebami). V tej luči odgovori na izziv, kaj v izobraževalnem procesu predstavlja nadgradnjo integracije v inkluzijo pri tej ciljni populaciji. Dogodek vključujočega izobraževanja ne zamejuje zgolj na osebe z omejenimi možnostmi. Pomen krepitve tovrstnega izobraževanja razume kot nekaj, kar se samoumevno nanaša na vse udeležence izobraževalnega procesa. Cilj dogodka ni le spodbujati vključevanje oseb z omejenimi možnostmi v neformalno izobraževanje odraslih, ampak tudi ovrednotiti vlogo podpornih in novih tehnologij.

  Vsebino dogodka so razvijali člani mednarodnega tima evropskega razvojnega projekta IEDA – vključevanja oseb z oviranostmi v neformalno izobraževanje odraslih. Sodelovale so partnerske organizacije iz Hrvaške, Češke, Slovaške, Grčije, Romunije, Avstrije in Slovenije.

  Dogodek je namenjen strokovnim delavcem, sodelavcem in prostovoljcem v izobraževanju odraslih, socialnem varstvu, nevladnih organizacijah in vsem, ki jih ta tema zanima.

  Povezavo na prijavnico poiščite v rubriki Ne prezrite.

  Toni Vrana (info@centerspirala.org), Center Spirala – Center samomobilnosti

   

• Obujanje spominov: povezovanje zgodovine s sedanjostjo (6/2/2023)

  Pogosto se radikalne zgodovinske spremembe, o katerih se učimo v šoli (npr. holokavst), niso zgodile čez noč, temveč so bile rezultat dolgotrajnejših vzorcev dehumanizacije določene skupine ljudi s pomočjo propagande. Takšne vzorce smo raziskovali v projektu Meeting Memories: Learning from the past to confront dehumanization today.

  Namen projekta je bil spomniti evropske državljane na politiko razčlovečenja in iskanja grešnih kozlov v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja ter spodbuditi razmislek o podobnih vzorcih, ki se dogajajo danes. Njegove dejavnosti so bile priložnost za ozaveščanje javnosti, povečanje odpornosti in kritičnosti državljanov do avtoritarnosti in populizma ter zmanjšanje nagnjenosti k rasizmu in radikalizaciji. Znotraj projekta je bila pripravljena tudi publikacija, ki vsebuje primere dobrih praks vključevanja umetnosti v učenje iz zgodovine.

  Ob zaključku projekta smo pripravili dva dogodka, ki sta odpirala pomen dokumentiranja zgodovine. S sogovorniki smo predstavili tveganja, ki se pri tem pojavijo. Na prvem srečanju smo raziskovali ustno zgodovino, na drugem pa vlogo zgodovinske fotografije pri ohranjanju spominov. Vabimo k branju utrinkov z dogodkov, ki jih je zapisala Mateja Kužner Čelešnik, in ogledu posnetka pogovora z Urško Strle!

  Sabina Belc (sabina@socialna-akademija.si), Socialna akademija

• Rezultati projekta Digitalna medijska pismenost za mlade (5/31/2023)

  Projekt Digital media literacy for youth employment and social realisation se je osredotočal na razvoj podpornih materialov in vsebin za mladinske delavce in druge izobraževalce, ki se želijo posvečati razvoju kompetenc mladih na področju digitalne medijske pismenosti. Katere uporabne vsebine smo ustvarili?

  • Načrte delavnic za krepitev različnih kompetenc digitalne medijske pismenosti,
  • vsebine za program Train the Trainer, uporabne pri usposabljanju izvajalcev delavnic,
  • analizo digitalne medijske pismenosti dijakov v Sloveniji, ki jo lahko najdete v obliki treh zapisov na blogu, ter
  • rezultate posvetovanja na temo digitalne medijske pismenosti z mladinskimi delavci in izobraževalci.

  Več o projektu si lahko preberete na spletni strani Socialne akademije v slovenščini ali pa na spletni strani projekta.

  Savina Belc (sabina@socialna-akademija.si), Socialna akademija

KNJIŽNICA

• Dušica Kunaver in Igor Ribič, S stripom do znanja (6/8/2023)

  Dušica Kunaver, velika zagovornica učenja in dobitnica priznanja ACS za promocijo učenja in znanja, je v sodelovanju z Igorjem Ribičem pripravila lično publikacijo. Uporabila sta sodoben pristop – strip. Temelji na primerjavi med starodavnimi in sodobnimi pristopi k učenju. Ti so namreč neločljivo povezani z usposabljanjem za naloge, ki nas čakajo v življenju.

  Avtorica v začetku zapiše, da so se stari Grki zanašali na prerokbe, medtem ko danes vse prehitro sledimo informacijam, ki nam jih posredujejo pametne naprave. Toda ne eno ne drugo ni preprosto, in jasno, oba vira vsebujeta številne pasti. Zato formula učenja ostaja popolnoma enaka.

   

  V današnjem času, ko je računalnik premagal človeški spomin, postaja pristop do učenja vse bolj pomemben. Glava je kot skladišče znanja postala premajhna, dobila pa je večje in višje naloge.

  Učenje je osvetljeno z različnih zornih kotov. Avtorica uporabi številne primere, ki jih ilustrator domiselno prestavi v likovno podobo. Knjižnica je na prvi pogled namenjena otrokom, vendar je uporabna tudi za krepitev spretnosti za življenje. Pomemben je poudarek, da se v šoli ne učimo za ocene, ampak krepimo svoje znanje, da bi se usposobili za ključne odločitve.

  Knjiga nam ponuja zanimiv razmislek, zato jo priporočam. Naročite jo lahko na spletu ali so jo izposodite v Knjižnici ACS.

  Priredila: Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

• Digitalna preobrazba v (specialnih) knjižnicah (5/31/2023)

  Na začetku Dneva specialnih knjižnic v Slovenskem etnografskem muzeju smo udeleženci dobili spodbudo za svoje delo od Marjana Gujtmana z Ministrstva za kulturo, mag. Damjane Vovk, predsednice ZBDS, in Barbare Kavčič, predsednice naše sekcije v omenjeni zvezi.

  Za vsako uspešno ustanovo stoji uspešna knjižnica.

  Marjan Gujtman

  Ministrstvo za kulturo

  Tema letošnjega stanovskega srečanja je bila digitalna preobrazba. Specialni knjižničarji delamo v ustanovah, ki so si po stroki, namembnosti, dostopnosti in marsičem drugem zelo različne. V nasprotju s splošnimi naše knjižnice niso samostojne, ampak podrejene matičnim ustanovam (muzejem, galerijam, inštitutom, ministrstvom ipd.). Prav pri obravnavani temi – digitalizaciji – kaže, da smo knjižničarji nepogrešljivi. V bibliotekarstvu digitalizacija namreč obstaja že od rojstva Kooperativnih online sistemov in servisov (COBISS) v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

  Osrednji prispevek je pripravila mag. Olivera Nastić iz Biblioteke grada Beograda. Raziskovala je uporabo in pomen spletnih družbenih omrežjih za muzejske knjižničarje in njihovo delo v Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, Srbiji in Bolgariji. Odziv slovenskih ustanov na pobudo k sodelovanju je bil žal pičel. Rezultati so nanizali znana dejstva. Največ knjižnic in uporabnikov je na Facebooku (razen na Madžarskem – tam izstopa YouTube), sledijo Instagram, Twitter, TikTok in LinkedIn v različnem vrstnem redu. Povsod je zaznati, da so uporabniki navzoči, ne pa aktivni.

  Tehnologija naj nas povezuje, ne razdvaja

  Mestna občina Ljubljana je stopila na pot, imenovano Digitalna Ljubljana. Spletna stran je še v pripravi, projekt pa obljublja izboljšanje kakovosti življenja Ljubljančank in Ljubljančanov. Matej Cerar, predstavnik Službe za digitalizacijo MO Ljubljana, je izpostavil nekaj konkretnih primerov. Prvi je nedvomno povezana s knjižnicami. Delovale bodo kot digitalni ambasadorji. Zaposleni bodo prebivalcem pomagali reševati življenjske zadrege, npr. izpolnjevati obrazce, se prijavljati na razpise ipd. Digitalna mestna uprava bo zagotavljala delovanje velike mestne družine.

  Podatki so nova nafta

  Raziskovalec dr. Luka Kronegger s FDV je govoril o razmerju med velikimi, tehnologijo in osebno odgovornostjo. Teža je na tej zadnji. Vemo, katere podatke imajo o nas korporacije in kaj vse z njimi počnejo? Celotna zgodba umetne inteligence namreč temelji na podatkih, ki jih vnašamo sami. Kdor tega ne želi, naj mu bo omogočeno živeti drugače, je poudaril.

  Ljudje kreiramo prihodnost, ne tehnologija.

  Barbara Kavčič

  predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS

  Knjižnica – korak pred drugimi oddelki v ustanovi

  V Narodni galeriji so pristopili k digitalizaciji in v delovno skupino povabili Natašo Ciber, vodjo knjižnice. To se je izkazalo za odlično odločitev, saj imamo knjižničarji s podatki v digitalni obliki veliko izkušenj. Podobno kot COBISS za muzejske zbirke deluje Galis, muzejski informacijski sistem. Poudarila je, da spremembe lahko dobro zagovarjamo, le če sodelujemo.

  Dogodek Delovanje specialnih knjižnic v času digitalne preobrazbe je imel tudi svoj neformalni del, ko smo ob domačem jabolčnem zavitku spletali in vzdrževali poznanstva. Obetajo se spremembe in čakajo nas novosti. Naša prizadevanja, tegobe in ambicije je na okrogli mizi o dodani vrednosti digitalizacije povzel Matej Cerar: »Nekaj delaš zato, ker ima dodano vrednost, nekaj pa zato, ker imaš rad svoje delo.«

  Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS

BLOG

• Lokalizacija in globalizacija (glokaliteta) v jezikovnem pouku (6/5/2023)

  Švicarska šola, Anna Hladnik Aeschbacher s. p., tudi letos sodeluje v TVU. Krovna tema letošnjega festivala učenja je Evropsko leto spretnosti. Kam spada Švica? V Evropo? Ni članica, toda leži v njenem geografskem osrčju.

  Letošnje prireditve se imenujejo Vse o Švici, Spretnost pripovedovanja v narečjih; Informacije o Švici, ki še niso znane. Predstavljamo kulturo, dialekt posameznih kantonov, delovanje trga dela.

  V okviru andragoškega spopolnjevanja sem leta 2013 pripravila seminarsko nalogo Izvedbeni načrt na temo Učenje nemščine in švicarskega dialekta v povezavi z medkulturno komunikologijo. Takrat je prevladal dvom o tem, da bi bil načrt lahko uspešen. Danes lahko trdim, da se je uspešno uveljavil na trgu poučevanja tujih jezikov. Še nikoli ni bilo toliko zanimanja za učenje nemških švicarskih dialektov kot v današnjem času.

  Pojem glokaliteta (globalizacija in lokalizacija = glokaliteta) v jezikovnem pouku ni več tuj.

  Moje lastne izkušnje

  Pred 30 leti sem prišla iz dokaj kapitalistične Švice v takratno Jugoslavijo, Slovenijo. Dokler nisem govorila tekoče slovensko, se v bistvu nisem počutila najbolje. Bilo je, kot da bi bila zaprta v nekem prostoru. Obvladovanje jezika, ki se ga govori tam, kjer živimo, je izjemno pomembno na poti k uspešni integraciji. Ravno tako pomembno pa je, da svoj materni jezik uporabljamo še naprej.

  Danes vemo, da je integracija uspela, če nam je na različnih življenjskih področjih uspelo potegniti in združiti vse najboljše iz različnih kultur.

  V svoji mali jezikovni šoli zato izvajam delavnice Večjezičnost v Švici, kaj to pomeni? Ukvarjamo se z različnimi jeziki, dialekti. Vsaka govorica ima melodijo, ki nas navdušuje, privlači ali celo odbija. Moja ideja je bila najmlajšim približevati te melodije. Prepričana sem, da bi otrok sam od sebe začel raziskovati ozadje oz. drug kulturni prostor, ki je v ozadju jezika, če ga ta navdušuje. Praksa je pokazala, da je res tako. Od te izobraževalne oblike so imeli največ koristi osnovnošolci pred odločitvijo, za kateri jezik naj se odločijo v srednji šoli.

  Tako sem približevala globalni svet našemu lokalnemu. Hkrati sem se spraševala, kako bi, obratno, približali globalnemu svetu vsaj košček svoje lokalne identitete. To naša narečja vsekakor so. Iz lastnih izkušenj namreč vem, da Švicarji drugače čutijo, kadar govorijo ali pojejo v svojem nemškem dialektu ali knjižni nemščini. Zato od leta 2010 v živo ali online izvajam izobraževalni program, ki približuje učenje nemških švicarskih dialektov vsem zainteresiranim.

  Zaznati je namreč, da obstaja tendenca vračanja k lokalnim jezikom, narečjem. Udeleženci se po usposabljanju bolj zavedajo svojega kulturnega ozadja in njegovega vpliva na naše obnašanje. Bolj so kompetentni za življenje v evropski oz. svetovni skupnosti, v zasebnem in poklicnem življenju.

  Anna Hladnik Aeschbacher (anna.hladnik@gmail.com), Švicarska šola