Vsakomur se zgodi, da v zaverovanosti v svoje delo spregleda, kaj raste na drugih vrtovih. Zato so srečanja strokovnjakov, kot je Posvetovanje ZBDS, toliko dragocenejši.
Trije dnevi so bili namenjeni spoznavanju dela v različnih vrstah knjižnic – splošnih, šolskih, visokošolskih, specialnih in nacionalni. Program prvega dne je bil posebno privlačen – na voljo so bila najnovejša spoznanja o odprti znanosti.
Knjižnice so ogledalo dejavnega državljanstva
Uvodni prispevek drugega dne, ki sem se ga udeležila v živo, je pripravil Matjaž Gruden. Govoril je o pomenu knjižnic in knjižničarstva za krepitev dejavnega državljanstva. Pozneje smo odpirali različne teme s skupnim imenovalcem – kako povečati prepoznavnost knjižnic v najrazličnejših okoljih.
Ozaveščanje v Knjižnici ACS
Priložnost predstaviti promocijsko delo Knjižnice ACS sem imela v sklopu, imenovanem Knjižnice za velike. Dodeljen nam je bil manjši prostor kot Knjižnicam za male, kar je tudi prav. Pridobivanje malih zahteva motiviranje celih družin in lokalnih skupnosti.
Svojo predstavitev sem zasnovala na štirih vprašanjih; koga, kako in čemu motivirati ter kako naprej. Dejavnosti knjižnice sem navezala na projekte, v katerih sodeluje naša ustanova: TVU, ELS, EPUO, NMSB, EPALE. Z nekaj fotografskega gradiva sem prikazala dosedanje dejavnosti naše knjižnice za študente, odrasle, sodelavce in druge uporabnike. Posebno pozornost sem posvetila družbenim omrežjem. Na FB Knjižnice ACS se v suhih časih lotevam rubrike Na današnji dan, svoj Profil na LN pa izkoriščam tako za promocijo naših dogodkov kot posredovanje različnih znanj, tudi o uporabi baze COBISS.
Predstavitev je pripomogla k prepoznavnosti dejavnosti ACS. Posebno vesela sem bila pozdrava kolegice iz jeseniške knjižnice, ki s tamkajšnjo LU sodeluje pri pripravi zbirke gradiv z naslovom Kako so na Jesenicah včasih živeli.
Naslednjega dne sem dogajanje spremljala na daljavo. Navdušila me je Violetta Botazzo, ki je v središče postavila nas – specialne knjižničarje, naše kompetence in zahteve, s katerimi se srečujemo.
Posebno navdušujoč pa je bil pogovor o etiki v knjižničarstvu. Kako nastaja kodeks etike, kdo vse je pri tem sodeloval in kako se dokument navezuje na podobne mednarodne dokumente, so v zaključnem pogovoru razkrivali Špela Velikonja, mag. Marijan Špoljar in Ivan Kanič.
Stanovska srečanja so neprecenljiva. Tudi to je bilo, čeprav sem bila v živo navzoča le tretjino časa. Vsi ti pogledi, pogovori, stiski rok so neprecenljivi. Tako kot občutek, da spadam zraven.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
