V Nemčiji sem spoznal veliko ljudi – različnih starosti, z raznolikimi mnenji in interesi. Najlepše pa je bilo to, da smo se vsi zelo dobro razumeli v kratkih desetih dneh, ki smo jih preživeli skupaj. Videl sem nekaj najlepših krajev v svojem življenju. Sodeloval sem pri dejavnostih, ki morda niso bile vedno najbolj zanimive. Toda ker smo jih izvajali skupaj kot skupina, so bile vseeno posebne in dragocene.
Tako svojo izkušnjo opisuje eden od sedmih udeležencev skupine mladih iz Kočevja, ki so sodelovali na mladinski izmenjavi v Nemčiji. Srečanje je potekalo v okviru 1st Beech Forest Youth Gathering (Prvo mednarodno srečanje mladih v bukovih pragozdovih). Skupini štirih fantov in treh deklet iz Kočevja in okolice v starosti od 15 do 17 let sta udeležbo na izmenjavi omogočila Podjetniški inkubator in Ljudska univerza Kočevje, na to nepozabno izkušnjo pa sva jih spremljali s sodelavko Nino Palčič.
Nemčija, natančneje občina Angermünde v zvezni deželi Brandenburg, je prvo tovrstno mladinsko izmenjavo pod naslovom Svetovna dediščina UNESCO – evropski bukovi gozdovi gostila od 20. do 30. avgusta. Sodelovalo je skupno 60 mladih in spremljevalcev skupin iz šestih držav – Bolgarije, Češke, Italije, Nemčije, Slovenije in Ukrajine.
Če ne štejemo nemške kulinarike, je bilo to verjetno najboljših deset dni, ki sem jih doživel. Z udeleženci iz drugih držav smo se hitro povezali in se naslednje leto vidimo v Bolgariji.
Izmenjava je bila izvedena v okviru programa Erasmus+, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport v Evropi ter ga sofinancira Evropska unija. Srečanje je udeležencem omogočilo obisk dveh nemških gozdov, ki sta del čezmejnega spomenika svetovne naravne dediščine UNESCO Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope: gozd Grumsin v Biosfernem rezervatu UNESCO Schorfheide-Chorin in gozd Jasmund v Narodnem parku Jasmund na otoku Rügen v Baltskem morju.
Prvi dnevi so bili namenjeni spoznavanju – tako novih prijateljev kot naše nastanitve v kraju Lunow ob poljski meji. Sledile so interaktivne delavnice o naravi in okoljevarstvu, likovne delavnice, priprava mednarodnih jedi, delavnice interpretacije svetovne dediščine UNESCO, dejavnosti za spoznavanje bukovih gozdov ter raziskovanje okoliških krajev in prestolnice Berlin. Program je vključeval tudi medkulturne aktivnosti, obisk plezalnega gozda ter ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Slovenijo smo na medkulturnem večeru zastopali z odličnim domačim jabolčnim štrudljem, predvajanjem Golice in prikazom polke, s čimer smo drugim približali pravi utrip slovenske tradicije in dvignili razpoloženje.
V Nemčiji se mi je zdelo zelo lepo. Najbolj mi je bil všeč Berlin, seveda pa sem tudi v gozdu uživala in se imela super. Tam smo preživeli veliko časa, se marsičesa naučili in spoznali veliko zanimivosti. Potovanje z vlakom je bila zame popolnoma nova izkušnja. Hrana mi ni bila najbolj všeč, prav tako pijača, saj je bila večina pijač zelo sladkanih in gaziranih. So pa imeli dober Döner kebab, zato jim je oproščeno.
V nadaljevanju so nas dnevi popeljali globlje v naravo in raziskovanje zaščitenih bukovih gozdov. Mladi so sodelovali v športnih in kreativnih aktivnostih: pohodništvu, iskanju fosilov, plezanju in kolesarjenju. Učili so se odgovorno ravnati z naravo, krepili medkulturne kompetence in ustvarjali nepozabna prijateljstva. Na terenu so pridobivali praktična znanja, razvijali timsko sodelovanje in se povezovali z vrstniki iz različnih držav.
Preživela sem nekaj nepozabnih poletnih dni. Spoznala sem kulturo drugih držav, nove jezike in prijetne ljudi. Najbolj so mi bili všeč skupno večerno druženje in sprehodi po plaži.
Vsak večer so se družili ob ognju. Ravno naši fantje so bili pobudniki teh večerov in so vzdušje dodatno popestrili z igranjem na kitaro ter petjem. To je bil njihov najljubši del izmenjave.
Udeleženci so spoznali, kako sodelovati v skupini, pomagati drug drugemu in učinkovito reševati naloge. Izkušnja jih je naučila odgovornega ravnanja z naravo ter spoštovanja različnih kultur in jezikov. Poleg tega so razvijali praktične veščine, kot so orientacija v naravi, priprava hrane, ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Potovanje in samostojno opravljanje nalog jim je pomagalo graditi samostojnost in zanesljivost. Z refleksijo, kritičnim razmišljanjem in kreativnimi dejavnostmi so poglobili svoje razumevanje pomena zaščite UNESCO in trajnostnega ravnanja z gozdom. Ob tem so krepili tudi svoje znanje angleškega jezika, saj so se sporazumevali in sodelovali v mednarodnih skupinah.
Sonja Hribar (sonja.hribar@lu-kocevje.si), LU Kočevje