ŠC Celje je že drugič organiziral mednarodno strokovno konferenco z naslovno temo. Letos je bilo prispevkov 90, kar je bistveno več kot lani (58). Organizator je torej zbudil zanimanje in aktivno udeležbo, za kar si zasluži čestitke. Poklon velja tudi zaradi ponovno brezhibne organizacije hibridnega dogodka v okoliščinah pandemije. Cilji konference so bili trije: ustvarjalna raba tehnologije v VIZ; samoumestitev učitelja v kontekst; trajnost v VIZ kot način pogleda na svet. O vsebini konference govori prispevek Špele Kumer v novembrskih e-Novičkah.

Kot članica programskega odbora sem imela čast prispevke spoznati in komentirati. Navdušena nad obiljem ustvarjalnosti učiteljev različnih ravni in področij sem prispevke kategorizirala v tri tipične skupine. V eni avtorji razpravljajo o nujnosti inovacij v prelomnem času ter vlogi tehnologije, ki je dobrodošlo orodje, a včasih tudi izziv. Druga skupina obsega predstavitve konkretnih primerov rabe digitalne tehnologije v vzgojno-izobraževalnem procesu, v podaljšanem bivanju ali organizaciji medpredmetnega sodelovanja. Tretja skupina obsega okroglo 20 % zrelih prispevkov, v katerih so avtorji novost opredelili, strukturirano predstavili ter tudi izmerili njen učinek. Avtorji te skupine so povezali več (zahtevnih) izzivov, jih navezali na lokalno okolje oz. delodajalce ter se jih lotili upoštevaje navodila, hkrati pa operativno uporabno, reflektirano in tehnično kakovostno. Le redke slabosti smo opazili, dve med njimi izraziti: skoraj izključno uporabo anglo-saksonskih virov in medijev ter neustrezno citiranje, ki ga večina meša z navedbo lokacije vira. Učitelji in strokovni delavci v IO bi po mojem mnenju morali ločevati zanesljive in preverjene (torej kakovostne) vire znanja od informativnih in priložnostnih, ki so sicer hitri in dostopni, a na nižji ravni standardov.

Prispevki so pragmatično in ne ideološko usmerjeni v povezovanje. Tega ne izražajo vedno neposredno, ampak skozi medgeneracijski pretok idej in spoznanj, medpredmetno povezovanje, povezovanje učencev v skupine in učiteljev v time pa tudi povezovanje šole z okoljem. Hvalevredno in poudarka vredno je spoznanje, da so podružnice po svoji odprtosti novim idejam, vsebinam, pristopom tehnično in kadrovsko vsaj enakovredne bolje opremljenim velikim šolam in šolskim centrom. Vsaj praksa to kaže in je s tega vidika skladna s trajnostnim razvojem kot enim od ciljev konference. Tudi tega avtorji zase ne prepoznajo vedno eksplicitno, a jim velja priznati in se od njih tudi učiti.

Zato je dobro, da so prispevki predstavljeni v zborniku, ki nas izziva z vprašanjem, kaj je namen inovacije, kaj je inovativno učno okolje in kako ga oblikovati. Je namen novosti motiviranje udeležencev? Ali gre bolj za spodbujanje dodane vrednosti, torej ravni znanja in veščin, prispevek k boljšemu pomnjenju, morda oblikovanju kritičnega mišljenja (refleksija)? Morda gre bolj za smiselno rabo časa npr. v podaljšanem bivanju ter preizkušanje novosti, ki vstopajo v naš vsakdan, ali pa nov način povezovanja med učenci, učnimi vsebinami in okoljem.

Za zaključek lahko ugotovimo, da tema v drugem letu konference ni izčrpana. Organizatorji z njo vsekakor odgovarjajo na izziv časa ter povezujejo digitalni in zeleni preboj. Že ob drugi izvedbi z glasom prakse iz vrtcev, šol in – žal – le posamično tudi IO dosegajo višjo kakovost. V prihodnje velja spodbuditi udeležbo tudi manj zastopanih segmentov ter nadaljevati poudarek na rabi IKT (in ne tehnologiji kot taki) ter ustvarjalnosti celotnega našega dela. Predstavitve dokazujejo, da sta kreativni učni okolji lahko tudi gozd in dom. Razmislek o tem, kaj je inovacija, je prav zares potreben znova in znova, da nas udobje blaginje ne uspava. Naj zaključim svoje subjektivno videnje obsežnega gradiva z željo, da ob vse dostopnejših tehnologijah in informacijah ohranimo smisel za realno življenje in osredotočenost na tisto, kar vodi v še boljšo prihodnost. ŠC Celje in lastne izkušnje inovativnih sodelujočih na konferenci Kreativna učna okolja so zgled, ki ga lahko prilagodimo tudi svojim potrebam.

Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS

Rubrika LAHKO.SI

© 2017-2024 Andragoški center Slovenije

Izdajo glasila e-Novičke denarno omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

ISSN 2591-1325

Andragoški center Slovenije
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

KOLOFON: Založnik: Andragoški center Slovenije, Ulica Ambrožiča Novljana 5, 1000 Ljubljana | Urednica: Ana Peklenik (T: 01 5842 575, E: ana.peklenik@acs.si) | Odgovorna urednica: mag. Zvonka Pangerc Pahernik (T: 01 5842 567, E: zvonka.pangerc@acs.si) | Drugi člani uredniškega odbora: dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, dr. Tanja Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek in dr. Tanja Rupnik Vec | Jezikovni pregled: Ana Peklenik | Spletna rešitev: Franci Lajovic | Korektorici: Erika Brenk, mag. Zvonka Pangerc Pahernik | Oblikovanje: Larisa Hercog

Skip to content