Nacionalno odprtje Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) 2026 8. maja pod streho Kulturnega doma v Slovenj Gradcu ni bilo le še eno odprtje nacionalne kampanje. Organizatorji – združeni ekipi MOCIS-a, Centra za izobraževanje odraslih Slovenj Gradec in Andragoškega centra Slovenije (ACS) – smo že od prvih idej vedeli, da želimo ustvariti nekaj, kar bodo obiskovalci odnesli s seboj in podoživljali še dolgo po zadnjem aplavzu. In če smo čisto iskreni: tudi mi smo odnesli precej več kot zgolj odkljukane sezname opravil in utrujenost po tednih priprav.
Rdeča nit letošnjega dogodka Med Solzicami in vrsticami ni bila izbrana naključno. Vseslovenske zgodbe učenja smo želeli na koroški način približati ljudem s pomočjo slike, glasbe in besede, občutka in spomina. Samorastniškost s Prežihovim Vorancem in trdo nežnostjo njegovih Solzic se je povezala z nenadomestljivo pomembnostjo branja. To so oplemenitili sodobna svetlobna projekcija, ples, glasba ter osebne zgodbe prejemnikov Priznanj ACS.
Pod odrom in za njim
Na začetku je vse skupaj zvenelo precej preprosteje, kot je v resnici. Dokler nismo začeli usklajevati plesalcev pred vhodom, projekcij čez celotno dvorano, prihodov gostov, prigrizkov dobrodošlice, dela hostes, tonskih vaj, časovnice govorcev in nastopajočih, videoposnetkov, besedila moderatorke, protokola in še vprašanja, ali bo kdo pravočasno našel tisti pravi kabel … Da o dostopnosti za gibalno ovirane sploh ne govorim – čeprav bi morala. Ob zaključku ugotavljamo, da je organizacija takšnega dogodka zagotovo ena od oblik vseživljenjskega učenja.
V tesnem sodelovanju obeh ekip se je hitro pokazalo, kako pomembno je medsebojno zaupanje. ACS je s svojo 31-letno tradicijo bdenja nad TVU in Priznanji ACS prinesel vsebinsko trdnost in občutek nacionalne širine, MOCIS pa lokalno energijo, ustvarjalnost in močno povezanost z okoljem. Prav ta kombinacija je dogodku dala poseben značaj – dovolj profesionalnosti, da je tekel gladko, in dovolj srčnosti, da ni deloval po protokolu.
Ko so obiskovalci že pred Kulturnim domom Slovenj Gradec zagledali plesalce KR Dancing z rdečo nitjo, je postalo jasno, da jih ne čaka klasična prireditev. Simbol rdeče je zaznamoval celoten dogodek – kot povezava med generacijami, zgodbami, učenjem in ljudmi.
Na odru
Poseben pečat so dogodku dali tudi ustvarjalci pod taktirko režiserja prireditve Toma Novosela. Hedera Vento, Band 6M in vizualni umetnik Tomislav Gangl so s prepletom glasbe in projekcij ustvarili vzdušje, v katerem je Vorančev svet za nekaj trenutkov res zaživel med obiskovalci. Eden lepših trenutkov pa je bil opazovati, kako naravno so se med seboj povezovali različni ustvarjalci, generacije in pristopi – od izkušenih organizatorjev do mladih ustvarjalcev in stanovalcev doma starejših občanov. Ti danes nastopajo kot Band 6M in s svojo neusahljivo energijo brez težav ukradejo marsikateri aplavz.
Po uradnem odprtju, ki ga je vodila moderatorka Katja Stojnić, so z zbranimi svoje navdihujoče zgodbe učenja delili Sonja Lakovšek (direktorica MOCIS-a), dr. Nataša Potočnik (direktorica ACS), Tilen Klugler (župan Mestne občine Slovenj Gradec), mag. Andrej Sotošek (državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje) ter dr. Aleš Musar, soprog predsednice RS.
Osrednji del prireditve so sestavljali trije sklopi podelitev Priznanj ACS 2026 z videoportreti dvanajstih prejemnikov. Vmes je svoje misli o tem, zakaj je danes vredno brati Voranca, smrtno resno s humorjem (kot smo zapisali v scenarij) podelil pisatelj in dramatik Tone Partljič, avtor romana Voranc. Po prireditvi je v VGC+ Sobivanje Generacij sledila pogostitev, ki jo je pripravilo Društvo kmečkih žena Mislinjske doline.
Velik del srca dogodka so bile seveda zgodbe prejemnikov Priznanj ACS 2026. Dvanajst zgodb iz različnih slovenskih regij je znova pokazalo, da vseživljenjsko učenje ni fraza iz strateških dokumentov, ampak nekaj zelo konkretnega in življenjskega. Vztrajnost po poškodbi, nova pot po izgorelosti, učenje digitalnih veščin po petdesetem letu, ustvarjanje prostora za gluhe in naglušne, boj proti predsodkom in stereotipom, povezovanje skupnosti skozi glasbo, prostovoljstvo ali samooskrbo – vsaka zgodba je nosila svoj razlog, smisel, zakaj je vredno vztrajati, se učiti in ostati radoveden.
Nemoteno spremljanje dogodka je bilo omogočeno tudi osebam z okvarami sluha, saj je celotno dogajanje v slovenski znakovni jezik tolmačila prevajalka Vanessa Buljubašič. Prav tako so bili vsi predstavitveni videoposnetki prejemnikov Priznanj ACS 2026 podnaslovljeni s slovenskimi podnapisi.
Morda je bil največji uspeh letošnjega odprtja prav to, da se je nacionalni dogodek za nekaj ur spremenil v prostor resničnih zgodb. Brez velikih parol. Z ljudmi, ki jih lahko srečamo vsak dan. Po začetku s koroško dečvo nadaljujemo vse do 14. junija. Letošnji TVU se bodo slavnostno zaključili 15. junija v Šmarju pri Jelšah z razglasitvijo NAJzgodbe vseživljenjskega učenja leta 2026.
Po zaključku
Zgodbe dvanajstih prejemnikov Priznanj ACS 2026 najdete tudi po dogodku na portalu Lahko.si, kjer lahko do 7. junija glasujete za zgodbe, ki so se vas dotaknile.
Takšni dogodki nastanejo iz številnih ur priprav, usklajevanj, popravkov in skupnih odločitev. Ključni pa so ljudje, ki verjamejo, da imajo zgodbe o učenju moč povezovati skupnost. Hvala vsem v ekipah MOCIS-a in Andragoškega centra Slovenije, ki smo dokazali, da skupna organizacija velikih dogodkov ni samo vprašanje načrtovanja, ampak predvsem zaupanja in dobre volje. Učenje je teklo skozi življenje — in rdeča nit nas je povezala 8. maja.
Še vedno radovedni si lahko tukaj ogledate videposnetek in foto galerijo prireditve Nacionalnega odprtja TVU 2026.
Janja Bartelj (janja.bartelj@mocis.si), MOCIS