TVU so za nami, toda preden se odpravim na zasluženi dopust, bi rada z vami podelila izkušnje z delavnice z naslovom Who’s afraid of William Shakespeare. Izvedla sem jo na AZM – LU in mi je postala in ostala še posebej pri srcu.

Tudi jaz sem se ga bala

Predvsem v srednji šoli, še bolj pa na pedagoški fakulteti, kjer sem študirala angleški jezik. Shakespeare je bil in verjetno še vedno je strah in trepet večine študentov, predvsem zaradi težko razumljivega jezika ter pisanja v verzih. Po letih poučevanja sem začela razmišljati, kako ga približati udeležencem angleških tečajev. Tako sem letos v okviru UTŽO prvič izvedla 16-urno delavnico o tem velikem človeku svetovne književnosti in ocene so bile zelo vzpodbudne. Udeleženci so uživali v teh naših uricah, kjer smo spoznavali življenje in delo in odkrivali vpliv, ki ga je imel Shakespeare na svetovno književno ustvarjanje.

Njegovih del smo se dotaknili samo toliko, kolikor je bilo potrebno. Poudarek smo dali njegovemu otroštvu, rojstnemu kraju, družini, Londonu, tedanjim družbenim razmeram, jeziku, v katerem je pisal, okoliščinam, ki so ga prignale v veliko mesto, besedam in frazam, ki jih je sam skoval in ki jih še danes vsakodnevno uporabljamo, rastlinam in njihovim zdravilnim/strupenim lastnostim, ki jih je omenjal v svojih delih, prebrali smo napis na njegovem grobu, ki ga je napisal sam in v katerem preklinja vse, ki bi se dotaknili njegovih posmrtnih ostankov, njegove smrti, ki je še vedno zavita v tančico, elizabetinskega gledališča, predvsem gledališča Globe in njegove replike, ki stoji nekaj sto metrov stran od prvotnega prizorišča in še in še. Ob koncu smo s križanko o W. Shakespearu preverili svoje znanje.

Veselje je vstopnica v znanje

Z dobro osnovo oz. trdnimi temelji bodo tudi njegova dela postala bolj razumljiva in ljudje jih bodo brali z večjim veseljem, če bodo lahko povezali dogodke in junake s tistimi iz pisateljevega življenja. Za TVU je bilo treba vsebino strnili. Odzivi kažejo, da je bilo druženje zanimivo za vse. Imeli smo se lepo. Še pomembnejše pa je, da sem v kar nekaj udeležencih vzbudila zanimanje in spoštovanje za tega velikega Angleža. Njegova dela so še danes zelo živa, samo čas si moramo vzeti zanj. Je še kaj primernejšega za vzbujanje radovednosti od TVU?

Mateja Pihlar (mateja.pihlar@azm-lu-si) AZM – LU

Skip to content