TVU so za nami. Podeliti želim izkušnje z delavnice z naslovom Who’s afraid of William Shakespeare. Izvedla sem jo na AZM – LU. Postala in ostala mi je še posebej pri srcu.
Tudi jaz sem se ga bala
Predvsem v srednji šoli, še bolj pa na pedagoški fakulteti, kjer sem študirala angleški jezik. Shakespeare je bil in verjetno še vedno je strah in trepet večine študentov predvsem zaradi težko razumljivega jezika ter pisanja v verzih. Po letih poučevanja sem začela razmišljati, kako ga približati udeležencem angleških tečajev. Tako sem letos v okviru UTŽO prvič izvedla 16-urno delavnico o tem velikem človeku svetovne književnosti in ocene so bile zelo vzpodbudne. Udeleženci so uživali v teh naših uricah, kjer smo Shakespearovo življenje in delo ter odkrivali vpliv, ki ga je imel na svetovno književno ustvarjanje.
Njegovih del smo se dotaknili samo toliko, kolikor je bilo potrebno. Poudarek smo dali njegovemu otroštvu, rojstnemu kraju, družini, Londonu, tedanjim družbenim razmeram, jeziku, v katerem je pisal. Osvetlili smo okoliščine, ki so ga prignale v veliko mesto, besede in fraze, ki jih je sam skoval in ki jih še danes vsakodnevno uporabljamo. Spoznali smo rastline in njihove zdravilne/strupene lastnosti, ki jih je omenjal v svojih delih. Prebrali smo napis na njegovem grobu, v katerem preklinja vse, ki bi se dotaknili njegovih posmrtnih ostankov. Odstirali smo skrivnostne tančice dogodkov pred koncem njegovega življenja. Zanimalo nas je elizabetinsko gledališče, predvsem Globe in njegova replika, ki stoji nekaj sto metrov stran od prvotnega prizorišča, in še in še. Ob koncu smo s križanko o W. Shakespearu preverili svoje znanje.
Veselje je vstopnica v znanje
Z dobro osnovo oz. trdnimi temelji bodo tudi Shakespearova dela postala bolj razumljiva in ljudje jih bodo brali z večjim veseljem, če bodo lahko povezali dogodke in junake s tistimi iz pisateljevega življenja. Za TVU je bilo treba vsebino strniti. Odzivi kažejo, da je bilo druženje zanimivo za vse. Imeli smo se lepo. Še pomembnejše pa je, da sem v kar nekaj udeležencih vzbudila zanimanje in spoštovanje za tega velikega Angleža. Njegova dela so še danes zelo živa, samo čas si moramo vzeti zanj. Kdaj bi bil primernejši trenutek za zbujanje radovednosti kot v TVU?
Mateja Pihlar (mateja.pihlar@azm-lu-si) AZM – LU
