V začetku je mag. Katja Dovžak poudarila, da se izobraževanje odraslih v Sloveniji prilagaja družbenim spremembam, kot je opredeljeno v ZIO. V ospredje je bila postavljena temeljna demografska sprememba sodobnega časa – staranje prebivalstva v kombinaciji z daljšanjem delovne dobe.
Premišljeno in razgibano strukturiran program je napovedoval tako zanimive vsebine kot odlične govorce, goste in vodje delavnic. Izhodiščni podatki niso spodbudni, saj je le 2 % nižje usposobljenih odraslih vključenih v izobraževanje odraslih, kar 28 % Slovencev manjka digitalnih spretnosti. Na obzorju zaznavamo pozitivno gibanje. Slovenske ustanove so vključene v številne mednarodne projekte, ki denarno spodbujajo pridobivanje neformalnega in formalnega znanja, saj je staranje prebivalstva vseevropska težava. Ne gre le za daljšanje delovne dobe in pomanjkanje usposobljene delovne sile. V ozadju sprememb, vključenih tudi v Strategijo dolgožive družbe, so miti o šolanju in pridobivanju znanja, delovni dobi, upokojevanju, zdravju, starosti, ki jih je mogoče strniti v prepričanja, da mladi in starejši ne morejo delati skupaj, da je treba dati delo mladim, starejše pa pustiti pri miru, da starejši hitreje zbolijo in da ne zmorejo slediti spremembam ipd. V praksi se kaže najprej neizpodbitno dejstvo, da so generacije mladih vedno manjše in da jih bo na trgu dela enostavno – zmanjkalo; da imajo starejši delavci močno razvite nekatere spretnosti, ki jih pogrešamo pri mlajših, in nenazadnje – da mladi lahko starejše delavce veliko naučijo in nanje prenesejo nekaj svoje mladostne energije, zagnanosti in optimizma.
Vstop starejših odraslih v vseživljenjsko učenje opredeljuje tudi pobuda Poti izpopolnjevanja, ki predvideva korake, potrebne za vključitev najranljivejših skupin (starejših odraslih z nizko stopnjo izobrazbe) v formalne in neformalne izobraževalne programe.
Prvega dne smo spremljali predstavitve in primere dobrih praks. Koliko se že dogaja! Ob upoštevanju razlik med generacijami središča ISIO nudijo svetovalno podporo starejšim zaposlenim. Projekt ASI podpira podjetja pri upravljanju starejših zaposlenih, jim nudi izobraževanje in svetovanje. Slišali smo, kako se na demografske spremembe odziva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Društvo upokojenih pedagoških delavcev (DUPPS) je pilotno testiralo projekt Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost. V popoldanskem delu je bilo predstavljeno medgeneracijsko sodelovanje kot zakladnica znanja in primer dobre prakse medgeneracijskega prenosa znanja na področju podjetništva v Žalcu. Slišali smo nekaj zaskrbljujočih dejstev o digitalnih spretnostih v slovenskem prostoru. Udeležencem je treba dati široko sliko – jih naučiti poiskati informacije, uporabljati orodja, programe in oblačne storitve. Kako lahko sodobna tehnologija olajša delo na kmetiji, je predstavila udeleženka ene od delavnic na ZLU. Ustavili smo se tudi pri komunikaciji in poslušali, kako se je povezala skupina udeleženk delavnice v Novi Gorici, kako so po opravljenem tečaju komunikacije nadaljevala še z drugimi izobraževanji … Pestro dogajanje prvega dne se je zaključilo z navdihujočo izkušnjo prostovoljstva.
Osrednje stebre drugega dne so oblikovale štiri teme: medgeneracijsko sodelovanje, digitalizacija, zdravje in prostovoljstvo. Na zaključni panelni razpravi so poleg vodij delavnic sodelovali predstavniki organizacij in posamezniki, katerih sodelovanje v vseživljenjskem učenju je nujno.
Po vsakem takem dogodku gremo naprej ambiciozni in zagnani. Tako je prav, saj le taki lahko navdušujemo drug drugega, partnerje in udeležence. Čim daljša delovna aktivnost naj bi bila namreč prežeta z optimizmom in pozitivno energijo. K temu pripomore afirmacija, izrečena na delavnici o zdravju: »Čas nima moči, da bi me postaral.«
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
Trackbacks/Pingbacks