Dr. Jože Ramovš je bil antropolog, socialni delavec, raziskovalec in visokošolski učitelj. Njegovo delo je bilo osredotočeno na eno od ciljnih skupin odraslih – na starejše. Preučeval jih je in k njim pristopal skozi prizmo logoterapije, socialne gerontologije, da bi prispeval k medgeneracijskemu sožitju, kakovostnemu staranju in dolgotrajni oskrbi. V svojem začetnem obdobju dela se je ukvarjal tudi z izzivom zasvojenosti.
Pod vplivom antropološke teorije Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka je človeka razlagal kot celostno bitje in splet telesnih, duševnih, socialnih, duhovnih razsežnosti. Nasprotoval je redukcionizmu, torej poenostavljanju, ki na primer človeka razlaga zgolj kot biološko, psihološko ali sociološko bitje. Smisel, osebno odgovornost in medčloveške odnose je namreč razumel kot temeljne postavke človekovega razvoja. Ob njegovem slovesu julija 2026 pišemo o njem s spoštovanjem do njegove življenjske poti, bogatega opusa in tudi vloge za izobraževanje odraslih.
Rodil se je leta 1947 in diplomiral iz socialnega dela in teologije. Specializacijo je opravljal v Nemčiji, kjer se je posvetil Franklovi logoterapiji in eksistencialni analizi. Doktoriral je iz antropologije in kot izredni profesor predaval na več slovenskih visokošolskih ustanovah, tudi na Fakulteti za socialno delo in Alma Mater Europaea. Z ženo Ksenijo sta v Ljubljani ustanovila Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, ki ga je dolga leta vodil. Dr. Jože Ramovš je za čas, ko bo z nami brez besed, zagotovil obilen vire premislekov in idej. Njegov opus obsega približno 1.000 objav, med katerimi jih je 46 na znanstveni ravni in so večinoma usmerjene v slovenski prostor.
V ospredju njegovega dela je bilo razumevanje starosti kot razvojnega obdobja z lastnimi možnostmi in nalogami. Starejših ni razumel zgolj kot prejemnikov pomoči, temveč kot pomembne nosilce izkušenj, znanja in vrednot. Zavzemal se je za sodelovanje vseh generacij, pripravo na starost že v srednjih letih ter čim daljše življenje starejših v domačem okolju. Poudarjal je pomen skupnosti, prostovoljskih mrež, majhnih skupin, vzajemnosti in povezovanja zdravstvenih, socialnih ter drugih virov pri dolgotrajni oskrbi.
Andragogika in socialna gerontologija sta usmerjeni v isti cilj (izobraževanje) in nagovarjata isto ciljno skupino (starejše), razlikujeta pa se v svojem poudarku. Andragogika poudarja vseživljenjsko učenje in institucionalne oblike izobraževanja odraslih ter se uresničuje tudi z (nevladno) univerzo za tretje življenjsko obdobje. Gerontologija pa raziskuje in razvija zlasti antropološke vidike staranja. Dr. Jože Ramovš je deloval v okviru zasebnega raziskovalno-razvojnega zavoda. Z njegovimi andragoškimi sodobniki ga povezujejo strokovni dogodki, do sodelovanja v raziskovalni skupini ali ob skupnem izdelku pa po dostopnih podatkih ni prišlo. Zato ostaja dr. Jože Ramovš novim generacijam (tudi) andragogov s svojim življenjem, delom in objavami še dalje izziv, vabilo v prihodnji dialog in znamenje, pred katerim se spoštljivo priklanjamo.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
Foto: Rok Mihevc, Radio Ognjišče