Gozdovi so naše veliko naravno bogastvo in šola trajnostnega razvoja v naravi. Gozd je naše skupno dobro. Gozd je kultura. Gozd je kompleksen ekosistem, sestavljen večinoma iz dreves, ki ščitijo zemljo in podpirajo nešteto življenjskih oblik. Voda je tista, ki življenje sploh omogoča, gozd pa je tisti, ki to življenje pomaga ohranjati in razvijati. Voda je osnovna graditeljica živih organizmov in je hkrati gibalo vseh življenjskih procesov. Zato jo povsem upravičeno imenujemo napoj življenja. Kjer ni vode, tudi življenja ni. Gozd je najboljši zadrževalec vode v krajini. Njegova tla delujejo kot goba, ki v času padavin vodo hitro vsrka, in tako pomembno prispeva k zmanjševanju poplav. Po drugi strani gozd v času suše deluje kot vodni oskrbnik, ki z oddajanjem vode iz tal polni izvire, skozi liste pa vlaži in osvežuje ozračje. Odraslo drevo lahko skozi krošnjo odda v zrak tudi nekajkrat po 100 litrov vode na dan.
Gozd in potok oziroma reka živita v tesnem sožitju. Ni naključje, da večino izvirov najdemo v gozdu. Gozd napaja reko z vodo, jo zalaga s hrano v obliki opada in oblikuje njeno strugo. Reka pa z rečnim življenjem, oddajanjem vlage in oblikovanjem posebnih rastišč krepi življenjski utrip gozda.
Človek pa ni samo opazoval lepot Sopote, temveč je vzel zase energijo za življenje, včasih več, včasih manj. Znal pa se ji je posvetiti in spoštovati njeno enkratnost. To so pred leti nadgradili člani in članice ŠK Sopota z vrsto doseženih ciljev. Zadnje takšno dejanje je bilo ob kulturnem prazniku, ko je izšla knjiga Pesem mlinov, žag in kovačij novinarja, fotografa, mlinarja, zgodovinarja, člana več ŠK Jožeta Potrpina. Avtor knjige je tudi skrbnik zadnjega mlina ob Sopoti. V novi, dopolnjeni izdaji knjige je želel zajeti zgolj dolino reke, že predstavljenim mlinom dodati še žage, kovačije in male hidroelektrarne, ki so nekoč obratovale ob istoimenskem potoku in pritokih. Gre torej za zaokroženo predstavitev nekoč živahne in bogate doline s pomočjo (številnih že pokojnih) pričevalcev. Kar nekajkrat je v svojem mlinu gostil člane ŠK. Eno večjih je bilo ob izidu prve knjige leta 2017, ko je padla ideja za dopolnjeno izdajo o žagah. Zapisana beseda ohranja subjektivni zgodovinski spomin in gradivo krajanov. Zato, kot pravi sam, je knjiga njihova, zanje, njihove svojce in prijatelje, za dolino Sopote. Zanimiva je tudi za tistega, ki mu nekaj pomeni gospodarska, kulturna in tehnična dediščina naših prednikov, njihovo delo in podjetnost. Pa ne samo to, lahko je tudi izziv za nove dejavnosti v srčni povezavi človeka, vode in gozda.
Jože Prah (joze.prah@amis.net), Zavod za Gozdove Slovenije, in Meri Šuler, KTRC Radeče