Dolina Sopote – kjer so si gozd, voda in človek podali roko

Gozdovi so naše veliko naravno bogastvo in šola trajnostnega razvoja v naravi. Gozd je naše skupno dobro. Gozd je kultura. Gozd je kompleksen ekosistem, sestavljen večinoma iz dreves, ki ščitijo zemljo in podpirajo nešteto življenjskih oblik. Voda je tista, ki življenje sploh omogoča, gozd pa je tisti, ki to življenje pomaga ohranjati in razvijati. Voda je osnovna graditeljica živih organizmov in je hkrati gibalo vseh življenjskih procesov. Zato jo povsem upravičeno imenujemo napoj življenja. Kjer ni vode, tudi življenja ni. Gozd je najboljši zadrževalec vode v krajini. Njegova tla delujejo kot goba, ki v času padavin vodo hitro vsrka, in tako pomembno prispeva k zmanjševanju poplav. Po drugi strani gozd v času suše deluje kot vodni oskrbnik, ki z oddajanjem vode iz tal polni izvire, skozi liste pa vlaži in osvežuje ozračje. Odraslo drevo lahko skozi krošnjo odda v zrak tudi nekajkrat po 100 litrov vode na dan.

Gozd in potok oziroma reka živita v tesnem sožitju. Ni naključje, da večino izvirov najdemo v gozdu. Gozd napaja reko z vodo, jo zalaga s hrano v obliki opada in oblikuje njeno strugo. Reka pa z rečnim življenjem, oddajanjem vlage in oblikovanjem posebnih rastišč krepi življenjski utrip gozda.

Redek primer sonaravne rabe tekočih voda je bil na Sopoti živ še po drugi svetovni vojni, ko so delovali vsaj 38 mlinov, 19 žag, 4 kovačije in 8 malih hidroelektrarn. Sopota je reka, bolje rečeno rečica, v večjem delu svoje poti dejansko majhen do večji potok, ki se v Radečah z desne strani izlije v reko Savo na nadmorski višini 200 m. Njena dolina in s tem seveda tudi večji del njenega toka potekata v smeri od zahoda (izvir) proti vzhodu (izliv). Izvir leži v gozdu med vasjo Preska in zaselkom Borovak na 760 m nadmorske višine in ima tri pritoke. Do izliva pa Sopota opravi skoraj 21 km, natančneje 20,88 km dolgo pot. Veliko večino te poti teče skozi gozd, nekaj po kmetijskih površinah ter na koncu skozi strnjeno urbano okolje. Dolžina vseh pritokov Sopote znaša 64,16 km, torej je skupna dolžina toka reke in vseh njenih pritokov 85,04 km. Širše povirje reke in njenih pritokov je veliko 5.826 hektarjev. Povirje Sopote torej sega od Čerjevca na zahodu do Radeč na vzhodu ter od Kuma in Ključevice na severu do Šopa in kraja Leskovec na jugu. Dolžina meje oziroma obsega povirja znaša 49.300 metrov. Voda ima precejšen padec. Večinoma teče v ozki soteski, ima mnogo brzic in slapišč.

Človek pa ni samo opazoval lepot Sopote, temveč je vzel zase energijo za življenje, včasih več, včasih manj. Znal pa se ji je posvetiti in spoštovati njeno enkratnost. To so pred leti nadgradili člani in članice ŠK Sopota z vrsto doseženih ciljev. Zadnje takšno dejanje je bilo ob kulturnem prazniku, ko je izšla knjiga Pesem mlinov, žag in kovačij novinarja, fotografa, mlinarja, zgodovinarja, člana več ŠK Jožeta Potrpina. Avtor knjige je tudi skrbnik zadnjega mlina ob Sopoti. V novi, dopolnjeni izdaji knjige je želel zajeti zgolj dolino reke, že predstavljenim mlinom dodati še žage, kovačije in male hidroelektrarne, ki so nekoč obratovale ob istoimenskem potoku in pritokih. Gre torej za zaokroženo predstavitev nekoč živahne in bogate doline s pomočjo (številnih že pokojnih) pričevalcev. Kar nekajkrat je v svojem mlinu gostil člane ŠK. Eno večjih je bilo ob izidu prve knjige leta 2017, ko je padla ideja za dopolnjeno izdajo o žagah. Zapisana beseda ohranja subjektivni zgodovinski spomin in gradivo krajanov. Zato, kot pravi sam, je knjiga njihova, zanje, njihove svojce in prijatelje, za dolino Sopote. Zanimiva je tudi za tistega, ki mu nekaj pomeni gospodarska, kulturna in tehnična dediščina naših prednikov, njihovo delo in podjetnost. Pa ne samo to, lahko je tudi izziv za nove dejavnosti v srčni povezavi človeka, vode in gozda.

Jože Prah (joze.prah@amis.net), Zavod za Gozdove Slovenije, in Meri Šuler, KTRC Radeče