Knjižnica ACS je bogatejša za še eno knjigo: Berem, da se poberem avtorja Mihe Kovača. Gre za razmeroma drobno knjižico, ki je zelo skrbno pripravljena – primerna za sodobnega bralca, ki ga zanima, čemu brati v digitalnih časih. Je sploh kakšna razlika med branjem z zaslona in papirja? Kot pravi avtor, številne študije kažejo koristi klasičnega tiska. Na spletu dobimo ogromni informacij, ki jih običajno preletavamo, hitro se selimo z ene spletne strani na drugo, zato smo se navadili, da z zaslona ne beremo poglobljeno. S knjigami je drugače. Pred nami so črke, statične, ki nam omogočajo, da se lažje zberemo, pozabimo na zunanji svet in se vživimo.
Marsikdo verjame, da mlajše generacije (tudi leposlovne vsebine) lažje berejo s spleta. Vendar ni tako. Raziskave kažejo, da imajo študijsko gradivo in leposlovne knjige raje v tiskani obliki, v njej se lažje znajdejo, več si tudi zapomnijo.
Če je moja glava prazna, je tudi splet zgolj ojačevalec moje neumnosti.
Knjiga je razporejena v poglavja, tako da sledimo desetim razlogom za branje knjig. Sama bi med najpomembnejše uvrstila dejstvo, da otroci, ki jim starši redno berejo, razvijejo več empatije. To je lahko njihova ključna vrlina, če vemo, da so v življenju zelo pomembni odnosi. Poleg tega z branjem razvijajo svojo domišljijo, pa tudi možnost pomnjenja. Širši ko imajo besedni zaklad, lažje se izražajo, zato so lahko uspešnejši tako v šoli kot pozneje pri opravljanju poklica.
Lahko rečemo, da se je avtor držal načela, da sodobni bralec izpusti besedilo, ki se mu ne zdi zanimivo. Na koncu vsakega poglavja je namreč dodal kratek povzetek. Knjigo je torej mogoče prebrati zelo hitro. Besedilo je berljivo, precej osebno, zato sama pravzaprav ne vidim razloga, da je ne bi prebrali od začetka do konca. Če vsebine raje poslušate, priporočam oddajo Kulturni fokus, ki je bil na sporedu na 1. programu Radia Slovenija 9. oktobra.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
