Zgodba udeleženke Cvetke iz karantene

V tem šolskem letu sem se prvič priključila angleškim uricam, da bi osvežila znanje in se poskusila sproščeno pogovarjati. Ker nas je v skupini 10, smo se hitro spoprijateljili. Mlada predavateljica, ki je delala z nami od sredine decembra 2019, se je skušala čim bolj prilagoditi našemu predznanju in željam, nas spodbujala. Iskala je znanje, pohvalila napredek ter delovne liste dopolnjevala z ogledi filmčkov. Opogumljala nas je, da smo postajali samozavestnejši pri uporabi tujega jezika. Postali smo povezana skupina, ki se je veselila sredinih srečanj.

Toda v marcu smo zaradi epidemije morali ostali doma. Srečanje je odpadlo; kazalo je, da se do nadaljnjega ne bomo slišali in videli. Pa ni bilo tako. Kmalu smo od gospe Nataše Pirnat Drobne na elektronski naslov dobili povabilo in navodila za učenje na daljavo. Prek spletne platforme Zoom, ki omogoča avdio in video komunikacijo več udeležencev, smo izpeljali prva srečanja z gospo Natašo, saj se s predavateljico še nismo mogli slišati in videti (zaradi težav z njeno tehnologijo). Udeleženci smo bili veseli, da smo se lahko videli, si izmenjali občutke o izolaciji in vsebini naših aktivnosti ter se lotili angleških tekstov. Poznala sem Skype, z aplikacijo Zoom pa sem se srečala prvič.

Tudi vnuka sta uporabljala to spletno platformo, zato sem se z njima lahko bolj kompetentno pogovarjala, ker sem imela tudi svoje izkušnje, onadva pa sta bila navdušena nad menoj.

Poleg obvladovanja IKT pri učenju smo morali prilagajati tudi zahtevnost gradiva, saj smo bili združeni udeleženci različnih zahtevnostnih skupin.

Število udeležencev se povečuje, saj se koordinatorica Nataša trudi, da nadaljujemo z izobraževanjem. Išče ustrezna gradiva in vabi udeležence, naj se nam priključijo. Tehnologija nam omogoča pogovarjanje, prebiranje skupinskih besedilnih sporočil, opazovanje slik in gledanje filmov, medsebojno učenje … Zadovoljni smo, da nam je to omogočeno, čeprav na daljavo.

Še vedno pa si želimo čim prejšnjega ponovnega snidenja.

Z novim pozdravom: ostanimo zdravi, Cvetka Forte, Trbovlje

Odločitev za učenje na daljavo je velik privilegij in z odločitvijo zanj lahko pridobiš nove poglede in razširiš svoja obzorja. Če se odločiš za, vidiš, koliko se moraš še naučiti. Pomembno pa je, da se za učenje odloči vsak sam pri sebi.

Zgodba strokovne delavke Nataše

V zadnjih tednih vladajo razmere, ki na vsakogar vplivajo drugače. Večina verjetno najbolj pogreša stike s prijatelji in družinami. Zato nam spletna orodja, ki jih poznamo, precej popestrijo življenje. Prosti čas, ki ga imamo na voljo, lahko maksimalno izkoristimo, če le znamo nadgraditi svoje znanje. Najpomembneje pa je, da ohranimo željo po učenju. V okviru programa SSU na ZLU smo se po začetku karantene odločili, da svojim udeležencem ponudimo nekaj novega, zanimivega in uporabnega.

Za učenje na daljavo smo pripravili angleške urice in računalništvo. Udeležence smo povabili k sodelovanju in učenju prek aplikacije Zoom. Njihov odziv je bil zelo pozitiven. Pri urah računalništva se dve udeleženki učita uporabljati različna spletna orodja, in sicer  Zoom, Viber, različne spletne strani npr. e-zdravje. Raziskujeta tudi različne mobilne aplikacije, kot je Tiny Scanner. Zadovoljno ugotavljata, da jima poznavanje teh orodij zelo koristi.

Druga skupina, ki smo jo peljali v e-učenje, so bile t. i. angleške urice, kjer trenutno sodeluje šest udeležencev. Začeli smo tam, kjer smo zaključili pred epidemijo, le da smo ubrali drug način dela.

Udeležencem prek e-pošte pošljem naloge in navodila. Vedno dodam še kratki interaktivni film. Ko se ‘srečamo na Zoomu’, skupaj pregledamo opravljene naloge, si ogledamo filmček in potem ob njem ‘debatiramo’ v angleščini. Na tak način se srečujemo enkrat tedensko po dve šolski uri. Verjamemo, da se bodo opogumili tudi drugi in nas bo vedno več. Na začetku smo imeli  nekaj tehničnih težav, ko pa je vse steklo, so bili udeleženci zelo veseli drug drugega. Pri angleških uricah bo lahko sodelovala tudi prostovoljka Fatima iz Bosne in Hercegovine, ki se je vrnila v svojo domovino. Učenje na daljavo ima s tega zornega kota res veliko prednost. Ni pomembno, kje živimo, pomembna je samo volja do učenja in ‘druženja’.

Nataša Pirnat Drobne (natasa.pirnat-drobne@zlu.si), ZLU