Ponovno smo se znašli tu. V sicer znani, a nepredvidljivi situaciji, ki v naša življenja ponovno vnaša številna prilagajanja, spremembe. Spomladanska izkušnja, povezana z epidemijo covida-19 in učenjem na daljavo, nas je na LU Jesenice postavila pred izziv, s katerim smo se uspešno soočili. Z veliko mero potrpežljivosti in razumevanja smo skupaj z udeleženci iz te situacije odšli obogateni z novimi znanji.

Kaj je drugače danes, ko se še pogosteje rokujemo s tehnologijo, da vzdržujemo stike ter pridobivamo formalna in neformalna znanja? Opažamo, da je število udeležencev, ki obiskujejo naše aktivnosti, skokovito naraslo. Predvidevamo, da je eden od razlogov prav v tem, da je večina udeležencev v prvem epidemiološkem valu razmišljala, da gre za kratkotrajno situacijo, ki se bo prej ali slej uredila, aktivnosti pa bo spet mogoče obiskovati v živo. Menimo, da je ponovitev razglasitve epidemije v jesenskem času, poleg ukrepov za zajezitev širjenja okužb s covidom-19, prinesla tudi zavedanje ljudi, da razmere, v katerih se nahajamo, niso zgolj trenutne. Izkušnjo, kako je ostati doma, že imamo. Tista dela, za katera prej nismo našli časa, smo bolj ali manj opravili. Vrt nas v tem letnem času nič več ne kliče, gledanje televizije pa prinaša neko ustaljeno rutino, ob kateri smo povsem pasivni.

Na LU Jesenice smo drugi val epidemije poimenovali aktivni val, saj smo zelo dejavni tako strokovni delavci kot tudi udeleženci.

Človek v izrednih situacijah samemu sebi dodeli dovoljenje, da pokaže nekaj, česar drugače ne bi. Ob podpori preseže tudi strah in postane aktivni udeleženec katerekoli učne ure. Opažamo, da ljudje pogosteje kot v spomladanskem obdobju izražajo potrebo po poglobljenem svetovanju. V začetni fazi gre predvsem za motiviranje posameznika, da skladno s svojimi potrebami poizkusi osvojiti želeno veščino in se vključiti v naše aktivnosti. Z veliko mero potrpežljivosti spodbujamo svetovanca pri majhnih korakih od enega cilja k drugemu, kar spodbudi voljo za njegove naslednje odločitve. Vse pogosteje pa zaznavamo tudi potrebo ljudi po psihološki podpori. Pogovori o življenjskih situacijah, ki niso lahke, potrebujejo čas, da ustvarijo varen prostor za pogovor in zaupanje. Na LU Jesenice ga zmoremo ustvarjati tudi takrat, ko fizična prisotnost v prostoru ni mogoča.

V drugem koronavalu, ki nas je dosegel bolj ali manj pripravljene, smo tako izkoristili izkušnje, ki smo si jih pridobili spomladi – orodja in aplikacije za delo na daljavo smo že spoznali in uporabljali tako organizatorji kot udeleženci ter predavatelji. Tako smo od septembra do novembra organizirali tečaje računalništva in uporabe pametnih telefonov s poudarkom na orodjih, ki omogočajo spremljanje predavanj – predvsem smo se dogovorili, da bomo v vseh programih uporabljali enotno orodje Zoom.

Ko smo aktivnosti prenesli na splet, smo udeležencem in predavateljem poslali navodila za namestitev in uporabo Zooma, kontaktirali smo jih in jih spodbujali, da se pridružijo predavanjem preko spleta. Organizirali smo t. i. čajanke – srečanja pred predavanji, na katerih smo predstavili, kako deluje Zoom, seznanili smo jih s pomenom ikon, hkrati smo nudili podporo na daljavo – telefonsko smo individualno pomagali udeležencem, da so se uspešno povezali. Tako so lahko nemoteno spremljali predavanja Univerze za starejše in druga predavanja, ki jih organiziramo na LU Jesenice v okviru VGC Gorenjske. Tudi tu zaznavamo porast udeležbe glede na spomladanski val.

Vendar pa selitev izobraževanja na splet zahteva tudi prilagoditve in omejitve za predavatelje, kar opisuje Katjuša Radinovič, predavateljica športa na Univerzi za starejše: »Poučevanje na daljavo je za vse nas nekaj novega, neznanega. Športna vadba za starejše je že sama po sebi svojevrsten izziv, saj vsi športi oziroma vaje za starejše niso primerni. Naša nova realnost me je postavila pred pomislek, ali za udeležence sekcije Šport pripraviti navodila za vadbo, ki bi jo izvajali sami, ali izvajati vadbo preko spletnega orodja. Spomladanska odločitev za posredovanje nalog ni prinesla želenega učinka. Telovadili so namreč predvsem tisti, ki jim je telesna aktivnost blizu. Po ponovnem zaprtju nenujnih dejavnosti preizkušamo vadbo preko Zooma. Ta je manj raznovrstna in od predavatelja zahteva tehten razmislek, katere vaje vključiti. Izbiram tiste, ki jih udeleženci poznajo, ter tiste, ki jih lahko res dobro pojasnim. Vadba preko spleta teče počasneje, saj pri večini vaj pojasnim vse glavne faze (kam damo glavo, kako visoko dvignemo nogo ipd.). Negativno je zagotovo to, da udeležencev med vadbo ne morem popraviti oziroma usmeriti v pravilno izvedbo. Virtualna vadba ni optimalna, a je glede na situacijo najboljša možna izbira.«

Preko Zooma spremljam in izvajam telesno vadbo. Zdi se mi odlično, ker zajema več področij: gibljivost, moč, vzdržljivost, ravnotežje, koordinacijo in kognicijo. Katjuša je strokovna, zaveda se potreb starejših in odlično vodi aktivnost. Ravno to sem potrebovala. Način izvedbe je času in potrebam primeren, ko pa se bo stanje umirilo, bomo nadaljevali tako, kot je bilo zastavljeno. Ne dajmo se, ostanimo zdravi in bodimo pozitivni v razmišljanju, pa je zmaga naša.

Danica, udeleženka vadbe pri Univerzi za starejše

Odziv starejših nas je zelo presenetil, saj se udeležba na vseh predavanjih in delavnicah povečuje. Ponosni in veseli smo, da so premagali strah pred tehnologijo, da postajajo vedno bolj suvereni. Starejši so presrečni, če se lahko vidijo, si pomahajo, si zaželijo dober dan in so veseli, da se vsaj interaktivno povežejo, kar je v teh časih ključno. Vedo, da imajo podporo in da se lahko zanesejo na nas. Vsi pogrešajo osebni stik, odmore in kavice, česar pa tehnologija ne more nadomestiti.

Katere so torej bistvene razlike med prvim in drugim epidemiološkim valom, ki jih pri svojem delu opažamo na LU Jesenice? Nedvomno v stopnji aktivnosti in povečanem zanimanju naših udeležencev. Gre za pomemben podatek, ki nam sporoča, da delujemo v pravi smeri, saj se uspešno odzivamo na potrebe okolja, skrbimo za razvoj znanj in spretnosti odraslih ter njihovo aktivno vključevanje v družbo. Tudi na daljavo.

Katarina Bertoncelj (katarina.bertoncelj@lu-jesenice.net) in Lea Zlodej (lea.zlodej@lu-jesenice.net)