Od leta 2016 smo na ŠC Celje več kot 350 starejših z nižjo izobrazbo opogumili, da so spet sedli v šolske klopi. Nekateri so prišli s spodbudo delodajalca, drugi, ker so priložnost za usvojitev novih znanj prepoznali sami. To jim je omogočil projekt Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022. Operacija je v sklepni fazi, poleti in jeseni bo namenska sredstva MIZŠ ter ESS koristilo še zadnjih nekaj 10 udeležencev.

Nekateri udeleženci so se ob vključitvi spopadali s strahom pred govorom v tujem jeziku. Drugi so se »borili« s strahom, da jih računalnik ne bo »ugriznil«, če pritisnejo kaj narobe. Na ure so prihajali vedno bolj sproščeni, samozavestnejši in kar naenkrat so si začeli postavljati – nove cilje. Seveda ni bilo enostavno, ekipa Medpodjetniškega izobraževalnega centra ŠC Celje s predavatelji je vložila ogromno naporov, da vseživljenjsko učenje ni zgolj črka na papirju. A zadovoljstvo odraslih, ki sprašujejo, kdaj se bodo spet lahko udeležili kakšnega usposabljanja, šteje.

Zavedamo se, da smo premaknili majhen kamenček v mozaiku (ne)formalnega izobraževanja odraslih, to pa hkrati pomeni, da so, vsaj zgoraj omenjeni odrasli, dobili priložnost za razmislek, kaj bi še lahko počeli v (poklicnem) življenju in ne zgolj odštevali desetletja do upokojitve.

Špela Kumer (spela.kumer@sc-celje.si), ŠC Celje
Fotografije: Jana Petrak Zajc