Začetki že v devetdesetih letih
Razvoj svetovalne dejavnosti je del dejavnosti ACS že od samega začetka. Že v prvi zasnovi, katera naj bodo ključna področja dela Andragoškega centra v Sloveniji, ki jo je v letu 1986 pripravil dr. Zoran Jelenc, je bilo zapisano, da mora biti eno od področij dela tudi andragoško svetovalno delo (za posameznika in za potrebe organizacij; svetovalno posredovanje informacij ter vodenje in ekspertno svetovalno delo).
In prav dr. Zoran Jelenc je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v slovenskem prostoru prvi začel postavljati temelje tega dela. V knjižici z naslovom Svetovalno delo pri vzgoji in izobraževanju odraslih (1982) je opredelil njegov pomen v slovenski teoriji in praksi IO.
Andragoško svetovalno delo je tisto svetovalno delo, ki rabi odraslemu človeku pri njegovem izobraževanju in vzgoji ter s tem pri oblikovanju njegove osebnosti, da bi lahko ustrezno opravljal svoje funkcije kot odrasla oseba.
S tem svojim prvim delom ter preučevanjem teorije in prakse andragoškega svetovalnega dela tudi v Kanadi in Združenih državah Amerike je že takrat postavil temelje za predmet andragoško svetovalno delo v okviru študija pedagogike, smer andragogika na FF v Ljubljani. Tako ne preseneča, da je to področje umestil med dejavnosti ACS.
Avtorica tega prispevka sem z delom na ACS pričela ob ustanovitvi centra in med drugimi našla razvojni izziv v razvoju andragoškega svetovalnega dela in njegovi implementaciji v prakso. Prvi koraki so bili povezani s poudarjanjem pomena razvoja andragoškega svetovalnega dela za podporo brezposelnim pri vključevanju v izobraževanje v začetku devetdesetih let. Število brezposelnih in potrebe po nadaljnjem izobraževanju so takrat namreč skokovito naraščali. Sledila so prizadevanja za sistematičen in celosten razvoj svetovalne dejavnosti ter implementacijo tega v prakso izobraževanja odraslih. Temeljila so na treh izhodiščih:
- teoretskem preučevanju koncepta andragoškega svetovalnega dela,
- analizi potreb v praksi IO in
- preučevanju primerov dobrih praks v evropskem prostoru.
Vse to in lastni strokovni premisleki na ACS v sodelovanju s strokovnimi sodelavci v praksi so prispevali k zasnovi modela ISIO. Več o njem in strokovnih premislekih, da se na tej podlagi vzpostavi 14 regionalnih svetovalnih središč za izobraževanje odraslih, poimenovanih središča ISIO, smo opisali v priročniku Svetovanje v izobraževanju odraslih, ki je izšel leta 2002 (njegovi avtorici sva mag. Tanja Vilič Klenovšek in Sonja Klemenčič). V skladu z modelom je prvih pet središč ISIO odprlo vrata v letu 2001, načrtovana mreža 14 središč je bila zaokrožena štiri leta pozneje. Leta 2017 pa so bila v mrežo vključena še 3 nova središča ISIO. Tako je bilo v vsaki od petih velikih statističnih regij ( nad 120.000 prebivalcev) zagotovljeno delovanje po dveh središč.
V modelu ISIO so bili opredeljeni: cilji informativno-svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih – svetovalnega središča za izobraževanje odraslih v izbranem lokalnem okolju in v regiji, vrste informativno-svetovalne dejavnost, organiziranost delovanja središča ISIO, lokalno/regionalno svetovalno omrežje (partnerstvo), kadrovski, materialni in finančni pogoji delovanja, spremljanje, samoevalvacija, zunanja evalvacija, dokumentacija središča ISIO ter promocija in informiranje.
Za vzpostavitev prvih petih središč ISIO je bil v letu 2000 objavljen javni razpis takratnega Ministrstva za šolstvo in šport. V skladu z opredeljenimi kriteriji v javnem razpisu so bili izbrani nosilci vzpostavitve središč ISIO: LU Koper, RIC Novo mesto, AZM – LU, LU Murska Sobota in UPI – LU Žalec.
Zadnja organizacijska sprememba se je zgodila v letu 2021, ko smo obeležili tudi 20-letnico prvih petih središč ISIO. Svetovalna dejavnost v IO se je vzpostavila kot javna služba v 35 javnih izobraževalnih organizacijah – LU v skladu z ZIO-1 (2018). Zato bomo v nadaljnjem razvoju upoštevali, da smo v Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki se izvaja kot javna služba (Dovžak idr., 2020), povezali tri področja svetovalnih dejavnosti:
- vključevanje in nadaljevanje izobraževanja,
- ugotavljanje in dokumentiranje znanja in spretnosti,
- samostojno učenje.
Vsa tri področja morajo biti v podporo doseganju ciljev, ki jih določajo aktualne družbene in ekonomske razmere. S svetovalno dejavnostjo krepimo digitalno in zeleno preobrazbo družbe, upoštevamo demografske in druge spremembe (rast deleža starejših, migracije idr.), da bi odrasle opolnomočili s kompetencami prihodnosti, ki jih potrebujejo pri delu, osebnem življenju in delovanju v skupnosti. Z večjo vključenostjo v IO želimo prispevati tudi k večji pravičnosti.
Vloga ACS bo tako še naprej v:
- razvijanju novih pristopov v svetovalni dejavnosti v IO (terensko delo, digitalizacija svetovalne dejavnosti idr.),
- pripravi strokovnih gradiv, svetovalnih pripomočkov, orodij, spletnih aplikacij za podporo delu svetovalcev v IO,
- usposabljanju svetovalcev in krepitvi njihovih profesionalnosti in usposobljenosti za nove izzive, ki sta ključni za kakovostno izvajanje svetovanja,
- organiziranju skupnih strokovnih in promocijskih dogodkov (prepoznavnih Dnevov svetovanja za znanje ter drugih regionalnih in nacionalnih dogodkov),
- umeščanju svetovalne dejavnosti v sistemske in strateške dokumente.
Pomembna naloga bo tudi povezovanje z drugimi organizacijami in socialnimi partnerji tako na nacionalni in/ali regionalni kot evropski ravni. Prav slednja nam s svojimi strateškimi dokumenti, še posebno z nEPUO 2021–2030, daje podporo pri zastavljenih ciljih. V dokumentu je poudarjeno, naj države članice EU podprejo izobraževanje odraslih z vseživljenjskim svetovanjem, saj bo s tem »… zagotovljeno, da bodo imeli vsi odrasli priložnost pridobiti osnovna znanja in ključne kompetence v skladu s svojimi potrebami ter doseči raven znanj in spretnosti, ki je potrebna v današnji družbi in na trgu dela«.
Mag. Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), ACS
