Letnica 2018 nam ne bo ostala v spominu le kot četrt stoletja slovenskih ŠK, ampak predvsem po bogati beri knjig in zbornikov, pripravljenih v institucijah, ki te oblike neformalnega učenja izvajajo oz. ponujajo. Pred kratkim so ga ob 15-letnici delovanja ŠK izdali tudi na Centru za izobraževanje odraslih MOCIS v Slovenj Gradcu. Slogan MOCIS-a: »Naj teče učenje skozi življenje« se v lični izdaji še kako potrjuje. Prinaša namreč kratke predstavitve posameznih študijskih krožkov, organizirane v pet vsebinskih »šopkov«. Z zbornikom želijo predstaviti značilnosti delovanja, ključne akterje in ohraniti spomine kot pomnike za prihodnost. Publikacija s prek sto stranmi je izšla v 150 izvodih, odgovorna urednica je Sonja Lakovšek, urednici Mira Mori Hribar in Urška Novak, oblikovalka pa Lidija Smolar. Vsem iskreno čestitamo, v nadaljevanju pa navajamo nekatere naslove, za občutek o vsebini, primerjavo ali navdih ob izbiri novih tem. Le ob prvem in zadnjem sklopu navajamo tudi imena mentoric, brez katerih študijskih krožkov ne bi bilo.
Osebnostni rasti so bili doslej v MOCIS-u med drugim namenjeni naslednji študijski krožki: Kako pripraviti otroka na resnično življenje, Pot do sebe je cesta k drugim, vodila ju je mentorica in zdaj direktorica Sonja Lakovšek. Študijske krožke Metulji so svobodni, Dom in nekatere druge je vodila mentorica Marinka Lampreht, Bernarda Mori Rudolf pa na primer Odrašča otrok – odrašča starš, Komunikacija – temelj našega bivanja. Pod mentorstvom Ide Polenik je v tem vsebinskem sklopu potekal krožek Pripoveduj mi zgodbo – življenje je ena sama zgodba. Omenjene mentorice so v petnajstih letih vodile več krožkov, tudi drugačne, na primer tiste iz drugega sklopa zbornika: Umetnost in ustvarjanje (Oblikujmo cvetlične aranžmaje, Jaslice iz gline, Kreativni v jeseni, Odsevi Slovenj Gradca na slikarskem platnu, Slovenj Gradec skozi fotografski objektiv, Magična moč barv itd.). Posebej zanimiv je sklop Ekologija, kulinarika in zdrav način življenja, ki povezuje naravo in naše vsakdanje življenje (več izvedb ŠK Kuhajmo s cvetjem, Čarobni svet buč, ekologičen.si, Moj plan A, v katerem so se posvetili samooskrbi). Dobro je, da so udeleženci teme najpogosteje izbrali sami.
Javne predstavitve MOCIS-ovih ŠK se »raztezajo« od ureditve izložb in zelenic v mestu, prek okrasitve zapuščenih kapelic na pobočju Paškega Kozjaka ter obiska ustanov. Starostniki in bolni so bili veseli lepih misli, zapisanih s kaligrafsko pisavo. Seveda je nastalo tudi nekaj brošur, na primer leta 2014 brošura Sakralna stavbna dediščina občine Slovenj Gradec (ŠK Spoznajmo Slovenijo), plakat Cvetoči travniki slovenjgraškega primestja in Štrekna – nekoč železna cesta, danes kolesarska steza (2018). Del krožkov je obravnaval naravo in zelišča (Rože in vrt, Trajnice v vrtu, Sanje pod starim drevesom, Z roko v roki v naravo, Povojčkove r’cnije iz roda v rod), del pa ohranjanje kulturne dediščine. Leta 2003 je na primer mentorica Bernarda Klančnik vodila ŠK Po Puščavnikovi poti na grad Vodriž, 2009 pa Sonja Lakovšek ŠK Kmečko risanje in ŠK Restavriranje lesenih izdelkov, Ida Polenik pa leta 2012 ŠK Izdelovanje izdelkov iz šibja in ŠK Oživimo tehniko izdelovanja necane čipke. S predstavitev na nacionalnih karavanah študijskih krožkov npr. v Novem mestu (2014) ter na PU oz. odprtju TVU se najbolj spominjamo dam s klobučki, okrašenimi z zelišči, ter Povojčkovih r’cnij.
MOCIS je znan kot dostopna ustanova, ki prireja in izvaja celo paleto formalnih in neformalnih programov in pri tem dosega visoko kakovost. Zahteven pristop se kaže tudi v raznolikosti in odlični organiziranosti ŠK. Koroški in slovenski kontekst s tega vidika kažeta podobnosti. Dejavnosti izvajajo tudi izven Slovenj Gradca (npr. v Otiškem vrhu, Paškem Kozjaku, Črnečah, Razborju, Šmiklavžu, Prevaljah, Doliču itd.), prizadevajo si za vključitev mlajših ter stremijo k čim večji dodani vrednosti. Ta bi bila morda možna tudi s pomočjo regionalnega povezovanja, ki je zaenkrat še šibko. Ker Evropa (še) omogoča in spodbuja čezmejno sodelovanje, velja gledati tudi prek gora, kjer je tudi nekaj Koroške. Bistveno se zdi vztrajanje v živem medsebojnem stiku ter povezovanju z naravo, torej odmik od vseh vrst vmesnikov, ki so nam ponujeni in omogočeni. Sonjine ugotovitve, da »delo v skupini marsikoga očara in začara«, smo zelo veseli, saj potrjuje podobna občutja tudi od drugod. Naj bosta torej ta misel in zbornik ne le v ponos avtorjem in sodelujočim, ampak povabilo tudi drugim. ACS je ponosen na uspešno dolgoletno sodelovanje, zato vsem omenjenim in tudi tistim, ki niso navedeni poimensko, iskreno čestitamo in voščimo, da bi bilo opravljeno šele izhodišče za odskok v prihodnost.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
