Marca smo se na ZLU lotili posebnega strokovnega izziva. Z vodstvom SB Trbovlje smo se dogovorili za usposabljanje, ki je bilo precej drugačno, kot smo jih vajeni organizirati. V zdravstvenih zavodih v Sloveniji namreč ni navada, da se organizirajo tečaji slovenskega jezika za zaposlene. Zato je bil njihov prvi odziv pričakovan. »Pisati in govoriti slovensko pa menda že znamo,« je završalo med njimi. Pred izziv pa niso bili postavljeni samo zaposleni, ampak tudi predavatelj dr. Tomaž Petek, profesor slovenščine in lektor, ki si – kot je povedal sam – ni natančno predstavljal, kako je dejansko videti delo zdravstvenih administratorjev.
Šele ko je prebiral njihove izvide, je ugotovil, da so slovnične težave precejšnje in na kaj bo treba biti pozoren. Napačno postavljena vejica lahko bistveno vpliva na pomen izvida ali terapije. Poleg tega je zdravstvena dokumentacija uradna dokumentacija in je tudi ogledalo ustanove.
Pred predavateljem in udeleženci je bil 40-urni tečaj, ki smo ga poimenovali Pravopis v zdravstveni administraciji. Začetno negodovanje zaradi dodatnega učenja po službi se je, kot je povedala vodja zdravstvene administracije Martina Gorjup Križaj, po prvem predavanju spremenilo v navdušenje in zaposleni niso želeli menjav popoldanskega dela, saj bi v tem primeru zamudili predavanje. Tudi predavatelj se je prepustil dinamiki skupine in iz tedna v teden pripravljal novo gradivo, ki je bilo polno jezikovnih orehov in konkretnih situacij, s katerimi se srečujejo zdravstveni administratorji. Martina Gorjup Križaj nam je zaupala, da je bil zaradi tečaja preklican celo dopust, prav tako pa je bila polna udeležba med koriščenjem prostih dni. O vsebini tečaja se je dnevno razpravljalo na oddelkih, prav tako so bili z osveženim znanjem seznanjeni vsi zaposleni, ki so morali zaradi procesa dela v oddelčne pisarne in ambulante. Večkrat dnevno … V sproščenem vzdušju so osvežili in nadgradili znanje pravopisa, dodali nekaj slovnice, izboljšali pa so tudi slog pisanja. Ob koncu se je izkazalo, da je bila odločitev za nadgradnjo strokovne slovenščine in skrb za jezik v medicinski dokumentaciji zelo pravilna. Tečaj je odlično uspel, saj je poleg osveženega znanja slovenskega jezika pozitivno vplival tudi na odnose, povezovanje in motivacijo med zaposlenimi. Opazen je bil celo zametek pozitivne tekmovalnosti. Največje priznanje predavatelju je, ko vidi rezultate vloženega truda vseh – udeleženci so radi obiskovali srečanja, za delo so bili motivirani, opravili so vse domače vaje. Preizkus znanja na koncu pa je pokazal bistveno izboljšanje znanja in suverenost administratorjev pri pisanju izvidov. Tečaj je potekal prek projekta Center za pridobivanje kompetenc in je bil za bolnišnico sicer brezplačen, njegova vrednost pa izjemna.
Dokaz, da se je med udeleženci tečaja in predavateljem spletla posebna vez, je bilo tudi presenečenje, ki so ga »učenci« pripravili za predavatelja na zadnjem srečanju. Z udeleženci in predavateljem smo se dogovorili, da se čez eno leto vidimo na obnovitvenem tečaju. Obljubili so, da bodo pridobljeno znanje dosledno uporabljali pri svojem delu.
Tina Polajnar Povše (tina.poljanar-povse@zlu.si), Zasavska ljudska univerza
