Mestna knjižnica Kranj je ob koncu marca pripravila že tretji seminar za strokovne delavce šol, vrtcev in knjižnic o družinski pismenosti. Skupni naslov srečanj je Družinska pismenost – modra popotnica za življenje. Lanski seminar se je osredotočal na to, kako se učijo odrasli, letos pa je bila pozornost usmerjena v razvoj bralne pismenosti otrok: kaj zanjo lahko naredijo starši, učitelji in knjižničarji.
Maja Vunšek, direktorica Mestne knjižnice Kranj, je v uvodu izpostavila, da so družine pomembna ciljna skupina knjižnic, družinska pismenost pa ključnega pomena za napredek družbe. Dr. Sonja Pečjak in dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sta na zanimiv način pokazali, kako se razvija bralna pismenost otrok in kako pomembno nanjo vpliva skupno branje staršev in učiteljev z otroki.
Dr. Sonja Pečjak je uvodoma opredelila pojem bralna pismenost in prikazala potek razvoja bralne pismenosti v predšolskem obdobju in v obdobju začetnega šolanja. Nato je na konkretnih primerih pokazala, kako razvijati interes za branje ter spoznavne bralne zmožnosti otrok. Opozorila je na nekatere kritične točke, možne rešitve in vlogo različnih socialnih sistemov (družine, vrtca, šole, knjižnic) pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture otrok. Knjižničarji imajo številne možnosti sodelovanja z vsemi temi sistemi.
Dr. Ljubica Marjanovič Umek se je v svojem prispevku osredotočila na vpliv skupnega branja na razvoj otrokove zgodnje pismenosti in njegov socialno-čustveni razvoj. Spregovorila je predvsem o učinku skupnega branja na zgodnji govorni razvoj: besedje, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje, razvoj izvršilnih funkcij in domišljije. Del svojega predavanja je namenila tudi povezavi skupnega branja z razvojem empatije in teorije uma. Posebej je poudarila pomen rednega vsakodnevnega in kakovostnega branja. Izpostavila je ključne strategije in pogoje za to.
Predstavitvi Maje Kenda o rezultatih ankete o znanjih in spretnostih za izvajanje dejavnosti splošnih knjižnic sta sledila praktična prispevka dr. Barbare Baloh in Špele Frlic o pomenu razvijanja pripovedovanja pri otrocih.
Dr. Barbara Baloh s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem je udeležencem s številnimi praktičnimi primeri pokazala, kako razvijati pripovedovanje ob slikanicah brez besedila. Sposobnost pripovedovanja je danes izjemno pomembna za uspešnost posameznika in družbe. Ustvarjalno pripovedovanje je vtkano v številne pore življenja: medije, marketing, psihologijo, profesionalni razvoj, izobraževanje.
Med pripovedovanjem zgodbe oblikujemo in sestavljamo pretekle izkušnje, izražamo čustva, delimo misli, ideje, spodbujamo domišljijo in kreativnost. Odlična spodbuda za pripovedovanje zgodb je lahko prav slikanica brez besedila, v kateri namesto besed beremo ilustracije in čustva.
Špela Fric pa je predstavila dejavnosti Pravljičnega studia. Poudarila je teoretične in vsebinske razmisleke, ki so v ozadju pedagoških dejavnosti na področju razvoja pripovedovanja. Izpostavila je, da pripovedovanje dolgoročno vpliva na razvoj govora, pismenosti in bralne kulture otrok ter učno uspešnost v najširšem smislu. Delo Pravljičnega studia temelji na zamisli, da je pripovedovanje igra za otroke in odrasle, in iz tega naj bi izhajalo vse, kar se učimo. Pripovedovanje je namreč v sami srži učenja, saj so z njim povezani govorni nastopi, povzemanje snovi, opisovanje, povezovanje ipd. Zato je smiselno, da ga spodbujamo vse od vstopa otroka v formalno izobraževanje. Z izkušnjo pripovedovalca otrok pridobi tudi zmožnost poslušati, postaviti vprašanja, komentirati in počakati, da pride na vrsto. Vse te veščine v svojem vsakdanu potrebujemo tudi odrasli.
Na koncu smo spoznali še tri zanimive projekte družinskega branja, ki jih izvajajo splošne knjižnice v Kamniku, Žalcu in Tolminu.
Erika Poljanšek iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik je predstavila projekt Branje je iskanje, v okviru katerega knjižnica vabi družine, učitelje, skupine in posameznike k branju, raziskovanju narave in spoznavanju kulturne dediščine Kamnika in Komende.
Valerija Jerman in Karmen Kreže iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec sta nas povabili k sodelovanju v bralno-doživljajskem projektu Povej naprej: Naša družina bere. Gre za povezovanje branja, poznavanje domačega kraja in brezmejno igro, ki se začne v družini.
Jožica Štendler iz Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin pa nam je za konec predstavila projekt poletnega družinskega branja Bralna bratovščina, ki od leta 2020 medgeneracijsko povezuje člane tolminske knjižnice. Z njim navdušujejo mlade za branje med poletnimi počitnicami, odrasle pa nagovarjajo, da naj bodo z lastnim branjem dober zgled.
Udeleženci posveta o družinski pismenosti so si lahko ogledali tudi razstavo Podobe branja, ki smo jo pripravili na ACS.
Alenka Štrukelj (alenka.strukelj@acs.si), ACS
