FF že vrsto let pripravlja PAD – osrednji dogodek kluba alumnov Oddelka za pedagogiko in andragogiko. Z diplomanti se srečujejo že več kot 40 let. Letošnji dnevi z naslovom Vplivi sodobnih tehnologij na učenje in izobraževanje so potekali 23. januarja.

Sodobna tehnologija je že del naših življenj in tudi v izobraževanju moramo to dejstvo sprejeti in uporabiti, tako da nam bo čim bolj v pomoč. Prispevki so poskušali pokazati, kakšen vpliv ima tako na izobraževalni proces kot življenje. Kaže, da samo uvajanje tehnologije brez ustreznih pogojev (usposabljanja učiteljev, prilagoditve učnih programov ter didaktičnih metod) ne more biti uspešno. Name sta največji vtis naredila dr. Radovan s preglednim prispevkom o uporabi sodobne IKT v izobraževanju ter raziskavah o učni uspešnosti v šolah, kjer so tehnologijo že uvajali, ter seveda dr. Podjed s prispevkom o sodobni tehnologiji, njenem vplivu na naše življenje ter prihodnosti digitalne družbe.

Mag. Andreja Dobrovoljc, ACS

Aktualni naslov je privabil k udeležbi tudi številne sodelavke ACS, dogodka se nas je udeležilo kar 11. Z zanimanjem smo poslušale in sodelovale pri aktualnih in vsebinsko zanimivih temah, ki so bile uvrščene v program. V dopoldanskem delu se je dr. Marko Radovan spraševal, ali je naložba v IKT tudi naložba v znanje. Postaja del našega življenja, zato se ji ne moremo ogniti. Tudi mnenja strokovnjakov se razlikujejo – ali ima vpeljava IKT v poučevanje (šole) pozitivno ali negativno vlogo oz. na kakšen način jo vpeljati v pouk? Mnogi opozarjajo na napačne argumente za uvajanje IKT v šolo, kot so npr. izobraževanje mladine za poklice prihodnosti, ki jih ne poznamo … Drugi opozarjajo na njene številne negativne vplive, zato je treba vzpostaviti kritično distanco. Izpostavil je, da težava ni vpeljati tehnologijo v pouk, temveč prilagoditi didaktiko. Zanimivi so bili tudi rezultati ankete med študenti FF UL, ki si ne želijo vpeljave IKT v izobraževanje, temveč pristnejši osebni stik s predavatelji/profesorji.

Sledilo je ravno tako zanimivo predavanje dr. Damijana Štefanca, ki nas je s provokativnim naslovom spraševal, ali lahko stroj zavzame mesto učitelja. Kakšna je vloga učitelja v tem primeru? Učitelj ni le posredovalec informacij in znanja, temveč od njega pričakujemo, da z učenci vzpostavi odnos. Da pride do te »reakcije«, se mora med njima vzpostaviti humana/pedagoška vez, ki omogoči pedagoško vodenje, usmerjanje in značajsko oblikovanje učenca. Ali je to mogoče tudi med človekom in strojem? Točnega odgovora na to vprašanje ni mogoče zapisati.

PAD so bili zanimivi, saj so me napeljali k razmišljanju o vprašanjih izobraževanja s pomočjo umetne inteligence ter njene uporabe v vsakdanjem življenju. Všeč mi je bilo, da je dr. Marko Radovan pripravil celosten pregled uporabe, spreminjanja in namena tehnologije v izobraževanju skozi zgodovino. Še posebno mi je bil všeč prispevek dr. Dana Podjeda, ki je opozoril na pasti uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju, saj se je skozi leta »na skrivaj« prikradla v skoraj vsa naša vsakdanja opravila. Zanimivo je, kako se počasi rahljajo tudi naše vrednote in etična načela ter kako se počasi odtujujemo od sočloveka, čeprav po drugi strani s pomočjo tehnologije komuniciramo z več ljudmi. Ob hitrem pregledu sodobnega življenja me vedno znova preseneti, kaj vse je posameznik pripravljen storiti, da bi bil opažen, videti srečen ter imel čim več (imaginarnih) prijateljev, ter da kot družba dopuščamo tolikšen vdor v svojo zasebnost.

Milena Zorić Frantar, ACS

V drugem dopoldanskem delu so dr. Mojca Kovač Šebart, dr. Jasna Mažgon in dr. Miha Kovač predstavili bralne navade študentk in študentov, ki se izobražujejo za pedagoške poklice. Rezultati raziskave o bralnih navadah Knjiga in bralci (prva je bila opravljena leta 1979, zadnja 2019, v obeh je sodelovala tudi Slovenija) so pokazali, da bralne navade z leti upadajo. V zadnjih 40 letih se je odstotek tistih, ki ne berejo, povečal predvsem med izobraženim prebivalstvom. Zato je avtorje zanimalo, kaj se dogaja z bralnimi navadami med študenti UL, ki se izobražujejo za pedagoške poklice. Večina je odgovarjala, da berejo lahkotnejša besedila in čtiva za osebnostno rast, manj pa je tistih, ki v prostem času berejo zahtevnejša književna dela. Kot razloge za nebranje so navajali, da raje počnejo kaj drugega, da nimajo časa ali pa imajo druge prioritete. Zanimiv bi bil tudi podatek o rabi e-knjig – ali bralci posegajo tudi po tem tipu čtiva in kolikšen je njihov delež.

PAD 2020 na FF UL so bili tematsko zelo dobro zastavljeni in tudi izvedeni. Odlično se mi je zdelo, da so predavatelji vsebine polemizirali z vidika »mnogoterih perspektiv in konceptov«, tako teoretično kot praktično. Danes je raziskovanje vplivov sodobnih tehnologij na učenje in izobraževanje teoretsko in empirično mnogo bolj interdisciplinarno in pluralno, zato zahteva korak naprej k razvoju pristopov. Ti naj odkrivajo zveze med učinki v učnem procesu in znanjem. Sodobna tehnologija ni uporabljena le kot orodje pri učenju in izobraževanju, ampak nas neizbežno spremlja v vsakdanjem življenju. K razmišljanju o tem so nas s svojimi prispevki in pomisleki usmerili tudi predavatelji na PAD. Odlično je bilo …

Dr. Anita Jug Došler, ACS

Dr. Dan Podjed nas je spraševal, kam se lahko skrijemo v digitalnem svetu oz. panoptiku, kot je poimenoval prostor, ki je v 18. stoletju predstavljal osrednje mesto za nadzorovanje zapornikov, delavcev, duševnih bolnikov, učencev … Danes ni bistveno drugače. V času sodobne družbe s seboj nosimo ‘sledilne in prisluškovalne naprave’ v svojih pametnih telefonih, ki gigantskim operaterjem in podjetjem sporočajo, kje smo in kaj počnemo. Z objavami sebkov (selfijev) nadzornim institucijam prostovoljno sporočamo, kaj se v družbi dogaja. Digitalna tehnologija omogoča stalno spremljanje, zbiranje in analiziranje naših podatkov. Ključno vlogo pri iskanju odgovorov na to temo imajo humanistične in družboslovne vede. To so veliki izzivi za pedagogiko in andragogiko.

V popoldanskem delu je dr. Robi Kroflič glavno temo PAD osvetlil s prispevkom o vključevanju multimedijev skozi umetnost v vzgojo in učenje. Bil je kritičen do sodobne digitalizacije, ki s prekomerno uporabo računalniških igric, spleta in družabnih omrežij uničuje pozornost, domišljijo in željo po vednosti. Dotaknil se je tudi dobre stran rabe multimedijev, ki jih vidi kot jezik izražanja lastnih idej, občutkov in identitete.

Tematika PAD je bila letos zelo aktualna, kar se je odražalo tudi v razmislekih predavateljev. Kljub zaskrbljenosti, kam nas tehnologija vodi, je prispevek dr. Ane Krajnc pokazal, da je učenje v dvoje še vedno najbolj intenzivno in hkrati najbolj elementarno. Človek se bo raje obračal po znanje k sočloveku/mentorju, k tehnologiji pa zgolj občasno, zaradi specifične nuje.

Darija Premk, ACS

Pred zaključkom so čas in prostor dobili primeri dobrih praks s področja pedagogike in andragogike. Dr. Ana Krajnc je predstavila primer UTŽO – prostovoljsko učenje računalništva v parih ‘Znaš, nauči drugega’, znanje kot darilo, ki obogati oba, mentorja in učečega. Na UPI LU Žalec uvajajo kombinirano učenje in uporabo IKT na področju jezikovnega izobraževanja. Predstavljen je bil primer, ki so ga skupaj s partnerji razvili v projektu Erasmus+ Quality Blended Learning. Zadnji primer dobre prakse pa je bil projekt študentov in študentk andragogike na FF UL o inteligentnih ambientih kot prostoru, kjer mladi skozi študij vstopajo v akcijsko raziskovanje. Projekt Angleščina korak za korakom: učbenik za starejše odrasle, ki predstavlja primer medgeneracijskega učenja kot ene od oblik izobraževanja/učenja starejših, še poteka, pripravili bodo interaktivni učbenik za učenje angleščine ter ga nato testirali v dveh centrih za starejše v Kopru in Ljubljani.

Neda Đorđević (neda.dordevic@acs.si), ACS