Želimo si, da obisk platforme EPALE postane vaš jutranji ritual vsakega delovnega dne, podobno kot zajtrk, ki je prvi dnevni obrok. Prav zato nekajkrat na leto pripravimo zajtrk z EPALE in povemo, kaj lahko platforma EPALE ponudi, da bo evropska skupnost učenja in izobraževanja čim bolj rasla in bogatela. V zadnjih letih sicer s skupnostjo EPALE zajtrkujemo v spletnem okolju, a ni zato nič manj zanimivo.
Letošnji prvi zajtrk z EPALE smo pripravili v luči priprav na prijave na razpis programa Erasmus+ 2022. Roki za oddajo prijavnic namreč že trkajo na vrata. Zato smo platformo EPALE predstavili kot orodje, ki je lahko v pomoč pri iskanju projektnih partnerjev in gostujočih organizacij pa tudi kot orodje, kjer lahko brezplačno predstavimo svojo organizacijo, njene dejavnosti in dobre prakse. Da bi navzočim ponudili še kakšen praktičen nasvet pri prijavi projektov, smo predstavili štiri prečne prednostne naloge programa Erasmus+. V ospredje smo postavili tudi uporabna gradiva, ki smo jih za prijavitelje in pogodbenike pripravili na nacionalni agenciji CMEPIUS. Vsi projekti morajo namreč naslavljati vsaj eno od glavnih prednostnih nalog: vključujoči Erasmus+, digitalni Erasmus+, zeleni Erasmus+ ali državljansko dejavni Erasmus+.
Čeprav gre za prednostne naloge novega programa Erasmus+ za obdobje od leta 2021 do 2027, so prav te vsebine naslavljali že pretekli projekti iz predhodnega obdobja.
Najprej smo pobliže spoznali prednostno nalogo vključujoči Erasmus+, ki govori o vključevanju in raznolikosti. Projekt MeTURA – Nazaj h koreninam, terapevtsko družinsko vrtnarjenje in terapevtsko družinsko kuhanje za samostojnejše življenje odraslih družinskih članov z motnjami v duševnem razvoju je predstavila Sandra Katić iz Izobraževalnega centra Geoss. V partnerskem projektu so razvili novo ponudbo aktivnosti VŽU za osebe z motnjami v duševnem razvoju in njihove družine v domačem okolju.
Projekt CIK Trebnje z naslovom Digital storytelling je predstavila Sabina Tori Selan. Tudi ta projekt je po svoji vsebini in ciljni skupini zelo vključujoč, sodelujejo namreč osebe z motnjami v duševnem razvoju. A tokrat smo projekt predstavili v luči prednostne naloge digitalni Erasmus+. Razvili so metodo, s katero so osebe z motnjami v duševnem razvoju usposobili za ustvarjanje digitalnih zgodb. Eni takšni zgodbi smo lahko tudi prisluhnili.
Nato smo se obarvali zeleno in odšli na drug konec Slovenije, v Ormož, kjer ustvarjajo knjižničarje zelene prihodnosti. Tu je doma ena od štirih najbolj zelenih knjižnic na svetu, to je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož. Marijana Korotaj je z nami delila pot njihove knjižnice, ki je vodila skozi več različnih projektov Erasmus+, v katerih od leta 2016 sodelujejo skoraj vsako leto in postajajo vedno bolj zeleni, trajnostno naravnani in okolju prijazni. Ponudila je veliko idej, kako v vsaki fazi projekta misliti na okolje.
Dogodek smo sklenili s primerom projekta, ki naslavlja dejavno državljanskost ali aktivno participacijo v demokratičnem življenju. Namen Kulturno izobraževalnega zavoda Burja je »opolnomočiti ranljive družbene skupine v Sloveniji in širši regiji; razvijati izobraževalne, kulturne in umetniške programe ter druge aktivnosti, ki krepijo odgovorno, tolerantno in ustvarjalno družbo.« Gospod Admir Baltić je predstavil delovanje zavoda in številne aktivnosti, s pomočjo katerih spodbujajo pripadnike manjšin k dejavni udeležbi v družbi ter spreminjajo njihova prepričanja in vrednote. S pomočjo projektov Erasmus+ njihovi strokovni delavci in učeči se odrasli pridobivajo znanja in kompetence, s katerimi krepijo svojo dejavno udeležbo v demokratičnem življenju. Eden od njih je tudi projekt mobilnosti Nove perspektive znanja.
Če ste dogodek zamudili, obiščite EPALE, kjer sta na voljo posnetek in gradivo z uporabnimi povezavami. Pod prispevkom pa nam lahko v komentarjih zaupate, kaj počnete v vaši organizaciji za prehod v digitalno, zeleno, vključujočo in demokratično družbo.
Špela Močilnikar (spela.mocilnikar@cmepius.si), CMEPIUS
