V govorici gozdov sem želel odkriti besede, ki jih drugi ljudje ne morejo slišati: našpičil sem ušesa in poslušal razodetje njihove harmonije.
Med 4. in 7. julijem je VSŠKV v sodelovanju s FTSEE organizirala izjemen vikend zdravja na Fruški gori v Srbiji. Družili smo se, da bi poglobili zavedanje o povezanosti človeka z naravo, spoznavali metode gozdne terapije in velnesa. Udeležilo se ga je deset predavateljev in strokovnih sodelavcev VSŠKV ter ravnateljica Jelica Pegan Štemberger. Letos namreč uvajajo nov javnoveljavni študijski program gozdne terapije za pridobitev istoimenskega poklica.
Čemu gozdna terapija?
Sodoben način življenja vodi v povečano anksioznost in stres, zato je povezovanje z naravo vedno pomembnejše. Gozdna terapija, uveljavljena na Japonskem kot Shinrin-yoku (gozdna kopel), postaja priljubljena metoda za krepitev zdravja in zmanjševanje stresa. Preživljanje časa v gozdu je ena najučinkovitejših metod za ohranjanje mentalnega, fizičnega in socialnega blagostanja. Človek in narava sta namreč neločljivo povezana.
V gozdu sto tisočih gozdov niti dva lista nista enaka. In nobeni potovanji po isti poti nista enaki.
Izkušnja na Fruški gori
V Vrdniku, kjer smo bivali, so nas gostoljubno sprejele gostiteljice iz Forest Therapy Srbija. Ogledali smo si sodobne terme Vrdnik, primerjali tamkajšnje velneške storitve s slovenskimi in jih ocenili kot vrhunske. Obiskali smo nekaj okoliških znamenitosti, med drugim najstarejšo srbsko knjižnico iz leta 1748 in dva samostana v Irigu.
Bližina gozda nas je vabila na prvo gozdno terapijo. Kljub rojem komarjev smo v zavetju krošenj in posebnega drevesa, polnega dišečih marelic, doživeli poseben čajni obred. Pitje čaja je idealen način za zaključek gozdnega sprehoda, zahvala in zdravica materi naravi obenem.
Nazaj k naravi
Tretji dan je bil veganski, preživet v ekološkem posestvu sredi gozdov. Tri generacije družine živijo v leseni hiši, so vegani, imajo gozdni vrtec in razmišljajo o gozdni šoli. Družijo jih enake vrednote, filozofija in odnos do narave. Svoj način življenja promovirajo po svetu in tako k sodelovanju privabljajo različne strokovnjake, prostovoljce iz tujine, ki jim pomagajo pri delu, se udeležujejo delavnic in izobraževanj.
Fruška gora, nizka in dolga ob Donavi drema kot mačka. Fruška gora kot kruh iz peči, najboljši od vseh. Fruška gora kot prava postelja: na njej pol noči pol Srema spi.
Gospodar Goran nas je popeljal po pešpoti na razgledni vrh Nacionalnega parka Fruška gora. Po vzponu na razgledno točko smo bili deležni še odličnega ornitološkega predavanja, saj je gostitelj dober poznavalec tam živečih ptic.
Pokazali so nam počasno hojo, tehniko, ki pomaga umiriti telo in duha ter izboljšati pozornost do okolice. Zaključek dneva je pripadel zvočni kopeli s kristalnimi skledami in gongom.
Če želiš, da te spremlja sreča, bodi vedno v družbi dreves.
Prihodnji koraki
V Forest Therapy Srbije podpirajo institucionalizacijo gozdne terapije kot dela zdravstvenega turizma. Dr. Darja Cvikl, aktivna v mednarodnem okolju, si prizadeva za prepoznavanje prednosti tovrstnega zdravljenja tudi v Sloveniji. Med bivanjem na Fruški gori so se porodile številne ideje za izobraževanja in delavnice, kar kaže svetlo prihodnost gozdne terapije v Sloveniji.
Ida Srebotnik (drustvoio@gmail.com), Andragoško društvo Slovenije
