Umska vadba krepi tako naše mišice kot um. Vaje pripomorejo k zmanjšanju možnosti za demenco in možganske poškodbe v starejših letih. Pomembno je zavedanje, da že v mladosti delamo za naše možgane v starosti. Z redno in resno umovadbo bomo poleg izboljšanja pozornosti tudi na splošno krepili možgane. S tem bomo izboljšali zmožnost učenja.
Naši možgani so dosmrtno plastični, kar pomeni, da so občutljivi in dojemljivi za učinke možganske vadbe in se ob njej spreminjajo. Možganska plastičnost ni prisotna le, ko rastemo in se razvijamo, ampak tudi v poznih letih. Visoka možganska aktivnost je tista, ki nas lahko v starosti obrani pred nastankom demence oziroma zmanjša možnost za njen nastanek.
Na splošno bi umovadbo lahko opredelili kot vodeno aktivnost z različnimi umskimi nalogami (na primer vaje za krepitev spomina, pozornosti), ki so narejene z namenom krepitve specifičnih umskih sposobnosti. V najširšem pomenu besede pa bi lahko umovadbo opredelili kot vsako aktivnost, ki poleg naših rednih dnevnih aktivnosti še dodatno angažira naše možgane. Ko govorimo o umovadbi, je treba ločiti med umsko aktivnostjo in umskim izzivom. Naši možgani in um so vedno aktivni tako v budnem kakor tudi v spečem stanju. Pri običajnih vsakdanjih aktivnostih je delovanje možganov nujno potrebno. Če pa želimo izboljšati um, moramo poleg teh rednih dnevnih opravilih možgane angažirati še z dodatnimi aktivnostmi. In samo to dodatno angažiranje možganov vodi v okrepitev možganskih mrež in povečanje umske rezerve.
Pomembno je, da skrbimo za ohranjanje naših možganov, saj so ti vse naše bistvo.
Poleg branja, ki pomembno vpliva na ohranjanje naših kognitivnih zmožnosti, k ohranjanju nevronskih povezav in ustvarjanju novih vplivajo tudi kognitivne vaje. Poiščite jih tukaj, tule pa so rešitve. Vas zanima več? Pozanimajte se pri avtorju prispevka.
Andrej Oberwalder Zupanc (andrej.oberwalder@gmail.com)
