Prebivalstvo držav članic EU se bo po predvidevanjih močno postaralo. Leta 2060 naj bi bilo v evropskem prostoru 151,5 milijonov starejših prebivalcev. Slovenija se že danes uvršča med države EU z najhitrejšim staranjem prebivalstva. Projekcije (EUROSTAT, 2017) kažejo, da se bo ta trend nadaljeval, saj bo leta 2050 v EU dvakrat toliko starejših kot otrok. Slovenija naj bi takšno razmerje med starejšimi in otroki dosegla že leta 2035.
Ni enotne opredelitve ‘starosti’, saj se ta fenomen spreminja. V zadnjem času se vse bolj uporablja besedna zveza ‘aktivno staranje’, ki ga razumemo kot neprekinjeno udejstvovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem in civilnem področju. Operativni program za obdobje 2014–2020 namenja posebno pozornost skupini starejših na trgu dela. V tej kategoriji obravnava populacijo, starejšo od 50 let, čeprav se navaja, da se težave v zvezi z zaposlovanjem potencirajo po 55. letu starosti. Brezposelnost obravnavane populacije je v Sloveniji med najvišjimi v EU. Izpostavlja se predvsem problem dolgotrajne brezposelnosti starejših. V Sloveniji je med starejšimi višji delež nizko izobraženih kot pri drugih starostnih kategorijah, kar je še posebej neugodno z vidika dostopa do vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja.
Populaciji starejših, tokrat z vidika vodenja, je bila namenjena letošnja Mednarodna konferenca: Voditelj prihodnosti, dirigent s posluhom za vsakogar 28. maja 2019 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Javni sklad, ZLUS in podjetje Optius Moja zaposlitev so ga priredili, da bi ozaveščali javnost, podprli delodajalce pri načrtovanju delovnega procesa in vključevanju starejših delavcev. Več kot 500 direktorjev, vodij kadrovskih služb in drugih strokovnih sodelavcev s področja razvoja človeških virov in izobraževanja je prisluhnilo govorom in nastopom o psiholoških značilnostih voditeljev, vlogi čustvene inteligence pri vodenju, posledicah obrekovanja na delovnem mestu, vlogi branja pri razvoju voditeljskih veščin in vodenju (voditeljstvu) brez ega. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Ksenija Klampfer, je udeležence povabila k zavedanju o pomembnosti teh vprašanj.
Govorci so bili uveljavljeni tuji (Deric McCann, Glen Rolfsen, Bob Davis, Johannes Gutmann) in domači predavatelji (Nika Deu, Samo Rugelj). Še posebej navdušujoč je bil pogovor z Bobom Davidsom, enim najustvarjalnejših provokativnih mislecev in voditeljev poslovnega sveta.
Največji primanjkljaj na svetu ni nafta ali hrana – to je vodstvo brez ega.
Podani so bili primeri dobrih praks iz tujine in slovenskih podjetij. Na konferenci so bila dodeljena potrdila udeležencem ciklusa delavnic Zavzeti Asi.
Mag. Jasmina Mirčeva (jasmina.mirceva@acs.si), ACS
