V Aninem prispevku se lahko seznanite z dogajanjem na nedavnem LPoIO 2019, izpeljanem 19. in 20. 11. v Portorožu. Tam smo med drugim v delovnih skupinah soočili poglede na prenovo NPIO za obdobje 2021–2030. Udeleženci so prek VoxVote sporočili, da si želijo več priložnosti za izražanje svojega mnenja. Večina se jih je opredelila za nadaljnje posvetovalne dogodke ter ciljne sestanke manjših delovnih skupin.
Tako smo malodane ‘na vrat na nos’ že 27. 11. organizirali posvetovalni dogodek za snovanje novega NPIO in ga poimenovali Stičišča. Vodilo nas je dejstvo, da želimo v novo desetletje zakorakati skupaj, v duhu medsebojnega poznavanja, razumevanja in sodelovanja, saj verjamemo, da bomo le s sinergijo pristopov dosegali ambiciozne cilje v dobro posameznika in družbe. Podobno naravnanost imamo tudi v projektu EPUO, zato smo za omenjeni dogodek združili prizadevanja in vire. Našemu povabilu k druženju v Čebelarskem centru Lukovica se je odzvalo 53 udeležencev. Brez dvoma je temu botrovala napoved zanimivih govorcev. Ti so povsem izpolnili naša pričakovanja pa tudi časa za izmenjavo pogledov tokrat ni zmanjkalo.
Refleksija na izzive v IO
Mag. Peter Beltram je povzel ključna priporočila LPoIO 2019, iz katerih izhaja, da bo treba temeljito razmisliti o ciljnih skupinah, ciljih in vsebinah pa tudi kazalnikih novega NPIO. Financiranje in upravljanje (bo)sta stalni temi razprav, saj je prav tu razkorak med želenim in dejanskim največji. Trg dela bo še bolj usmerjal potrebe po novih znanjih in kompetencah, kar bo terjalo veliko prožnost izvajalcev in udeležencev IO.
Prof. dr. Ana Krajnc se je zavzemala za fleksibilne oblike dela, ki temeljijo na širokem znanju in kulturi. Zagovarjala je širino v vseh pogledih: kar zadeva učne vsebine (vendar s poudarkom na splošnih in digitalnih kompetencah), vključene generacije (z enakopravno vključitvijo starejših) ter človekove karakteristike (domišljija, ustvarjalnost, čustva, morala … naj končno stopijo v ospredje). Opozorila nas je, da gre razvoj naprej z ljudmi in ne s predpisi, zato naj ga zakonodaja ne omejuje, temveč podpira. Po njenem bo v prihodnosti posameznikovo glavno delo – učenje.
Znanje in zmožnosti za delo
Mag. Samo Hribar Milič je z nami delil nekaj sporočil nedavnega Vrha slovenskega gospodarstva 2019. Izrazite spremembe v procesih dela bodo povzročile izginotje velike večine poklicev, ki jih poznamo danes. Digitalna preobrazba družbe je neizogibna, zato je treba še več javnih sredstev vlagati v znanje, raziskave in inovacije. Prav na tem področju namreč Slovenija zaostaja. Predstavil je model karierne platforme, ki jo pripravljajo na GZS, ter nam zaupal svoj pogled na njene prednosti in morebitne nevarnosti.
Tanja Skaza, znana podjetnica, je izhajala iz svojega prepričanja, da nikoli ne more biti prepozno za spremembe. Neumorno je gradila lastno pot, kot vodja kolektiva pa svoje poslanstvo vidi v tem, da pomaga zaposlenim rasti in razširiti krila. Opozorila je na pomen odličnih učiteljev z visoko stopnjo empatije, IO v Sloveniji pa nastavila ogledalo. Meni, da naša razdrobljenost podjetjem onemogoča prepoznavanje, kdo ali kaj je v dani situaciji najboljša opcija za razvoj njihovih človeških virov.
Izobrazba, skupnost, trajnost
Irena Kuntarič Hribar je zagovornica treh prizem, ki nam lahko pomagajo razumeti stanje in razvojne izzive: demografija, sodobna tehnologija ter okolje. Predstavila nam je uspešne projekte Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, npr. KOC in ASI, pa tudi DIR, kjer odziv javnosti ni takšen, kot bi si ga želeli. Prilagajanje delovnih mest starejšim bo eden njihovih najpomembnejših izzivov v prihodnje.
Jože Prah nas je navdušil s svojo simfonijo o gozdu in nas povabil k »tistim oblikam ‘kravžljanja’ možganov, ki želijo človeku ponuditi kvalitetno doživljanje narave in nova spoznanja. Za to je nujno vključevanje kakovostne drugačnosti. Gre za posebne oblike komunikacijskih procesov, s pomočjo katerih vzbujamo odnose, oblikujemo vrednostne sisteme ter povzročamo miselne in čustvene odzive.«
Marija Imperl, mlada upokojenka, a veliko več kot to, nam je predstavila svojo izobraževalno in poklicno pot. Opozorila je na pomen prostovoljstva, ki odigrava ključno vlogo v kulturi vseživljenjskosti učenja in pri vzpostavljanju učečih se skupnosti. Zaključila je, da smo vsi partnerji pri gradnji odnosa do sebe, drugih in okolja.
Zaključek
Nanizanih je le nekaj drobcev bogatega dogajanja, ki si ga že lahko pogledate na video posnetkih. Posebej smo izpostavili izjave, s katerimi so posamezni govorci poudarili (svoj) pogled na učenje, izobraževanje, skupnost, delo, trajnost, povezovanje.
Mag. Katja Dovžak na MIZŠ vodi proces prenove NPIO. Ob koncu dogodka je povzela nekaj bistvenih sporočil, ki jih je bilo slišati od govorcev in kasnejših razpravljavcev. V letu 2020 je napovedala podobne fokusne razprave za deležnike v IO, vzporedno pa bo delovala Delovna skupina vlade za pripravo strokovnih podlag za pripravo ReNPIO za obdobje 2021–2030. Naš skupni končni cilj je nedvomno strateški dokument za IO, ki bo dovolj širok in vključevalen, obenem pa bo omogočal doseganje povsem specifičnih ciljev za odpravo pomanjkljivosti in neenakosti.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS
