SSIO je na svoji 117. redni seji v sredo, 14. junija, obravnaval Poročilo o uresničevanju LPIO za leto 2022.

Poročilo za prvo leto veljavnosti ReNPIO 2022–2030 temelji na novi metodologiji. Analiza uresničevanja sledi doseganju ciljev in kazalnikov po posameznih prednostnih področjih, postavljenih v resoluciji.

1. Prvo prednostno področje: Splošno neformalno izobraževanje odraslih

2. Drugo prednostno področje: Izobraževanje za pridobitev izobrazbe

3. Strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe trga dela

4. Četrto prednostno področje: Raziskave in razvoj

5. Peto prednostno področje: Dejavnosti na področju izobraževanja odraslih

Ključnega pomena je finančni okvir, ki so ga načrtovala sodelujoča ministrstva za ukrepe na svojih proračunskih postavkah za programe in aktivnosti na področju izobraževanja znotraj svojih resorjev. V LPIO 2022 je bilo skupaj načrtovanih in izobraževanju odraslih namenjenih 71.044.486 EUR finančnih sredstev, realiziranih pa je bilo 67.789.155 EUR. Indeks realizacije je bil 95,4-odstotni, kar je bolje kot leta 2021 (90,5 %). Delež sredstev ESS je v primerjavi z deležem nacionalnih sredstev še vedno relativno visok in znaša 39,1 %.

Realizacija finančnih sredstev se na večini prednostnih področjih dviguje glede na načrtovana sredstva. Izstopa le tretje prednostno področje, kjer je indeks realizacije le 86,4-odstotni.

Podrobno bomo uresničevanje ciljev in rezultate doseganja kazalnikov po prednostnih področjih predstavili v naslednji številki e-Novičk. Tokrat se osredotočamo na uresničevanje temeljnega cilja in doseganje krovnega kazalnika, postavljenega v ReNPIO 2022–2030, tj povečati vključenost odraslih v VŽU. Krovni kazalniki so trije:

  1. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo z 8,4 % v letu 2020 povečala na 19 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP4t);
  2. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo s 46 % v letu 2016 povečala na 66 % v letu 2030 (AIO);
  3. Stopnja udeležbe prebivalstva v starosti 25–64 let v VŽU se bo iz preračunane vrednosti 40,3 % v letu 2016 povečala na 60 % v letu 2030 (vir: raziskovanje ANP12m).

 

Ob koncu maja 2023 je EUROSTAT objavil podatke le za prvi kazalnik. Uporabili smo ga za analizo.

Udeležba odraslih v programih VŽU od leta 2013 od 2022 v izbranih državah EU
Iz preglednice je razvidno, da je bila udeležba odraslih v letu 2013 v Sloveniji nekoliko nad povprečjem EU (9,9 %), namreč 12,5 %. Od leta 2013 naprej je vsako leto nekoliko padla in v letu 2020 dosegla najnižjo stopnjo (8,4 %). Ta podatek je našo državo prvič uvrstil pod povprečje EU 27.

V letu 2021 se je zgodil velik preobrat. Udeležba se je dvignila na 18,9 % in precej nad povprečje držav EU 27 (10,8 %).

V letu 2022 se je stopnja udeležbe odraslih v VŽU še nekoliko povišala, in sicer na 21,6 %. To je bistveno več od povprečja EU 27 (11,9 %). Višjo so imele le Švedska (36,2 %), Danska (27,9 %), Nizozemska (26,4 %), Finska (25,2 %), Islandija (27,1 %) in Švica (22,0 %).

Udeležba odraslih 25-64 let po izobrazbi in indeks vključenosti med manj in bolj izobraženimi

Podatki v preglednici kažejo, da se je indeks vključenosti med manj (ISCED 0–2) in bolj izobraženimi (ISCED 5–8) v letu 2022 bistveno zmanjšal, in sicer na 5,8, medtem ko je bil leta 2021 9,3. Tudi razkorak med najmanj in najbolj izobraženimi odraslimi je torej v letu 2022 bistveno manjši.

Vas zanimajo tudi rezultati doseganja drugih ciljev in kazalnikov na prednostnih področjih ReNPIO 2022–2030? Vabimo vas, da posežete tudi po poletni številki e-Novičk, ki bo izšla v drugi polovici avgusta.

Mag. Andrej Sotošek (andrej.sotosek@acs.si), ACS

Skip to content