Na decembrskem petkovem srečanju nam je Leonida Brezovec predstavila izsledke magistrske naloge z naslovom Ujetniki vseživljenjskega učenja – doživljanje zahtev po vseživljenjskem učenju med mladimi odraslimi. Za nalogo, ki je nastala pod mentorstvom izr. prof. dr. Sabine Jelenc Krašovec, je avtorica prejela nagrado Mladinskega sveta Slovenije za najboljše magistrsko delo s področja mladih v letu 2017. Preučevala je doživljanje zahtev po vseživljenjskem učenju med mladimi odraslimi, pri čemer se je osredotočila na neoliberalni koncept. Ta vseživljenjsko učenje vedno bolj razglaša za temelj preživetja na trgu dela ter ga s tem pomika v območje socialne prisile in nujnosti.

Na srečanju je predstavila temeljne teoretične predpostavke in izpostavila neoliberalne težnje v izobraževanju z družbeno-kritičnega vidika. Učenje, ki sledi neoliberalnemu konceptu, je pod vplivom gospodarskih ciljev. To vpliva tako na posameznika kot celotno družbo, saj vpeljuje logiko, da posameznik v celoti prevzema odgovornost za področje učenja in izobraževanja, to pa se vedno bolj razglaša kot njegova dolžnost. Izobraževanje se pravzaprav obravnava kot ekonomska investicija, pridobljeno znanje pa je najpomembnejši element človeškega kapitala. Hitre družbene spremembe ter negotovost na trgu dela posameznike silijo k nenehnemu vlaganju vase, poleg zavesti o nujnosti vseživljenjskega učenja pa narašča tudi strah pred morebitnim neuspehom in izgubo zaposlitve. To prinaša dodatni pritisk, celo občutek eksistenčne ogroženosti, in se posledično zagotovo povezuje tudi z dejstvom, da diploma danes še zdaleč ni več zagotovilo za zaposlitev, kar močno občutijo zlasti mladi na začetku svoje karierne poti.

In ravno mladi so tisti, ki so po ugotovitvah avtorice najbolj ogroženi oziroma najbolj pod vplivom teženj po vseživljenjskem učenju. Gre za populacijo, ki je zelo dovzetna za razna tveganja in izzive postmoderne družbe. Mladi postajajo vse bolj obremenjeni z družbenimi konflikti in nasprotji, zato jih močno zaznamujejo predvsem procesi individualizacije in izbirnosti življenjskih oblik, ki povečujejo odgovornost za oblikovanje poteka lastnega življenja. Tudi po zaključku študija so prisiljeni ostati v vlogi »večnega učenca« in z različnimi dodatnimi usposabljanji, pridobljenimi certifikati in potrdili nenehno dokazovati, da so njihove kompetence vredne delodajalčeve pozornosti in obravnave.

Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi glavnih izsledkov raziskave, avtorica pa je svoje ugotovitve podkrepila s konkretnimi citati intervjuvancev, vključenih v raziskavo. Pri tem se je razvila zanimiva diskusija, ki je odprla kar nekaj novih vprašanj v zvezi z neoliberalističnimi težnjami na področju izobraževanja, razpravljali pa smo tudi o mladih v postmoderni družbi ter težavah in izzivih, s katerimi se soočajo pri oblikovanju svoje karierne poti.

Mag. Zdenka Birman Forjanič (zdenka.birman.forjanic@acs.si), ACS