Učenje je delo, ki se ga je treba priučiti. Prav tako kot se mora čevljar naučiti delati čevlje, zidar zidati hiše, šivilja šivati obleke, prav tako se mora učenec naučiti učiti se. Ob skrbno načrtovanem času in načinu učenja šolsko delo postane lažje, zanimivejše in prijetnejše, predvsem pa ima dolgotrajnejše učinke. Cilj učenja ne bi smelo biti zbiranje ocen in lovljenje točk. Življenje naliva čistega vina. Le katerega delodajalca zanima, kakšno oceno si imel 12. februarja leta 2016 v matematiki!? Vsako delo, vsaka služba zahteva od nas neko usposobljenost, kar je mnogo več kot le naučenost. Današnji čas je še celo usmerjen v usposabljanje.
Učenje in poučevanje v klasičnem pomenu te besede je postalo že nekaj zastarelega. Računalnik je premagal človekove možgane kot »skladišče« znanja, zato je trpanje nekih podatkov v glavo marsikdaj povsem nepotrebno. Učenec mora biti usposobljen za sprejemanje, poenostavljanje, obvladovanje in uporabo znanja.
Pri tem prizadevanju učencu in učitelju lahko pomaga malce nenavadna formula učenja. Knjiga UČIM SE UČITI med drugimi vsebinami prinaša tudi razlago o nastanka te formule. Izvira iz neke starogrške zgodbe, ki se je dogajala v preročišču Delfe. Ob modrosti te zgodbe se učimo smotrnega učenja, ki je nekaj povsem drugega kot sedenje pri knjigah. Formula sadje–sirup–sok nazorno prikazuje, kakšno naj bi bilo smotrno učenje.
Knjiga Učim se učiti je polna preprostih nasvetov o tehnikah učenja, ki naj bodo predvsem usklajene s preprosto, naravno logiko. Iskanje bistva v vsaki učni snovi, pisanje plonk lističa ali miselnega vzorca je prav gotovo zelo inteligenten način učenja in usposabljanja, ni pa edini. Znati prisluhniti sebi in ujeti pravi veter za svojo barko, tudi tega se je treba naučiti. V knjigi so zanimive nasvete o tem svojim vrstnikom dodali učenci Osnovne šole Stari trg pri Ložu.
Dušica Kunaver, avtorica knjige (dusica@kunaver.com)
