Oba projekta združujeta številne dogodke in podizvajalce (Kulturni bazar blizu 350, TVU precej več) z različnih področij. Poleg kulture in umetnosti so to še trajnostni razvoj, prehrana, okolje, zdravje, šport. Kulturni bazar ima en osrednji celodnevni izobraževalni dogodek, ki seznanja učitelje, vodje projektov in druge strokovnjake z najnovejšimi vsebinami, pristopi in metodami za krepitev kompetenc, povezanih s kulturo in umetnostjo v predšolskem, osnovno- in srednješolskem izobraževanju ter IO. Ni naključje, da je imelo uvodno predavanje letošnjega Kulturnega bazarja 6. oktobra v Cankarjevem domu naslov Čigavo delo je spreminjanje kulturnih vzorcev?
Dialoško predavanje sta pripravili dr. Renata Salecl in mag. Ivana Djilas – šlo je torej za dialog med znanostjo in umetnostjo. Odlično sta se dopolnjevali. Medtem ko je Renata Salecl iz rokava stresala podatke in rezultate znanstvenih študij, povezanih z obravnavano problematiko, je Ivana Djilas prikazovala svoje izkušnje z režiranjem lutkovnih predstav. V čim večji meri jih namreč skuša prilagoditi današnjim razmeram in odnosom ter tako povečevati strpnost v najzgodnejših letih življenja. Vedno znova si pri tem zastavlja vprašanje, koliko stereotipov utrjujemo s pravljicami. Da bi čim bolje sledila spoznanjem znanosti o otroškem dojemanju sveta, se posvetuje z znanstveniki: psihologi, sociologi, zdravniki in drugimi.
Naloga staršev, starih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in drugih pomembnih odraslih je otroka umestiti v kontekst sodobnega časa. Pri sedmih letih otrok dobi občutek, kaj pomeni poved: »To je bilo včasih,« torej razume, da je bilo včasih tako, zdaj je pa drugače.
Erazem Nogavička, Pikin oče, je bil zamorski kralj … Tako poimenovanje ni več korektno, čeprav je bila Pika seveda na to ponosna in se ji ni zdelo prav nič napačno. Nam, ki smo ob njej odraščali, so se temnopolti otroci zdeli precej simpatični in nič problematičnega se nam ni zdelo, da so ‘zamorčki’.
Zaključno prireditev je vodil iskrivi govornik z zanimivim smislom za humor. Zbrane so nagovorili direktorica Uršula Cetinski kot predstavnica izvršnega producenta, Cankarjevega doma, državna sekretarka na MK dr. Ignacija Fridl Jarc in državni sekretar na MIZŠ Damir Orehovec. Vsi trije so izpostavili pomen in uspeh skupnega dogodka, pripravljenega v izjemno zahtevnih razmerah.
Kdaj in kako postane človek kulturen? Ne postane, ampak se rodi v kulturo ter razvija jezik, sposobnosti in osebnost preko družine, vrtca in šole. Kultura kot niz dogodkov je pomembnejša od občutka, ki ostane, ko se dogodek konča. Kultura je sled, ki za vedno ostane v nas in na nas vpliva. Zaradi kulture postajamo boljši in resnicoljubnejši.
Sledilo je predvajanje kanadskega filma Kolonija: mularija, odličen prikaz sprejemanja drugačnosti in predvsem samega sebe.
Kulturni bazar 2020 je od jutra do večera ponujal raznolike vsebine za nosilce kulturnih dejavnosti v šolah in podobnih ustanovah. Udeležence dogodkov je ozaveščal o pomenu umetnosti in kulture za celovitejši razvoj posameznika. Pravljice se prenašajo iz roda v rod, svoja prepričanja in vrednote pa je treba stalno prilagajati razmeram, v katerih živimo. Kultura naj spodbuja strpnost, solidarnost in sprejemanje – ko mi postajamo boljši ljudje, to dolgoročno prenašamo na naslednje generacije.
Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), ACS
