Znašle smo se pred nalogo, naj pripravimo prispevek o kakovosti. Prispevek, ki bo berljiv, zabaven in iz katerega se bo moč tudi kaj naučiti. In čeprav kakovost in zabava na prvi pogled nimata veliko skupnega, nam je naloga predstavljala izziv, ki smo se ga z veseljem lotile. Med učenjem o kakovosti smo namreč v resnici uživale.
Kakovost = življenje
Tri kolegice iz različnih LU – Lea Zlodej (LU Jesenice), Tina Polajnar (ZLU) in Biserka Neuholt Hlastec (UPI – LU Žalec) – smo se od 10. do 15. januarja udeležile mednarodnega usposabljanja Teorije in metode načrtovanja in evalvacije v izobraževanju v Terracini (Italija). Šlo je za aktivnost projekta KA1 Kakovost v izobraževanju odraslih, ki ga koordinira LU Jesenice. V Italijo smo se odpravile z vlakom. Kljub svoji »popotovalni« izkušenosti smo v Benetkah sedle na napačen vlak. Ko smo z malo negotovosti in precej smeha ugotavljale, da pa le gremo v pravo smer, proti Rimu, smo se tudi spomnile kakovosti. O njej smo začele razmišljati malo bolj življenjsko kot sicer. Ugotovile smo, da kot na našem potovanju je tudi pri ukvarjanju s kakovostjo pomembno, da smo osredotočeni na pot in cilj, da vseskozi preverjamo, kje smo, iščemo povratne informacije ter da smo fleksibilni in usmerjeni v rešitve (ne probleme). Med našimi poglobljenimi pogovori in smehom smo se zavedale, kako pomembno je, da smo ostale mirne, odprte za nove predloge (ko nam je sprevodnik predlagal menjavo vlaka), usmerjene v cilj, hkrati pa smo si na poti dovolile tudi uživati.
A ni vse to pomembno tudi, ko delamo na kakovosti?
Tako se je naše usposabljanje o kakovosti začelo že na poti v Terracino, nadaljevalo pa ves teden. Skupaj z estonskima kolegicama smo spoznavale različna orodja za načrtovanje, preverjanje in evalvacijo kakovosti dela naših organizacij na različnih ravneh in za različne namene.
Kakovost kot kombinacija poznavanja obstoječega okolja in želje po spremembi
Pri načrtovanju, zagotavljanju in preverjanju kakovosti je zelo pomembno, da poznamo tako zunanje kot tudi notranje okolje, obenem pa se zavedamo, da bolj ko smo se pripravljeni spreminjati in prilagajati, bolj smo lahko kakovostni.
Na usposabljanju smo na naše izobraževalne organizacije dobile širši vpogled. Dojemale smo jih kot:
- organizem v smislu, da je soodvisnost izobraževalne ustanove in okolja bistvena za njeno preživetje in uspeh,
- okolje, ki je sestavljeno iz ljudi, odnosov med njimi, kulture, dejavnosti,
- projekt, ki deluje na principu obsega, stroškov in časa,
- podjetje, kjer veljajo principi ekonomičnosti, trajnosti, učinkovitosti, produktivnosti in dobičkonosnosti.
Pomemben vidik notranjega in zunanjega okolja je komunikacija med vsemi deležniki na različnih ravneh. Predvsem je pomembno vedeti, kje dobimo prave informacije, kako jih prenašamo ter kako in kje jih učinkovito uporabimo. V ta namen smo pripravile organigram naših organizacij in spoznale, da na prvi pogled nezahtevna naloga terja veliko časa in razmišljanja, če želimo narediti kakovosten izdelek.
Veliko časa smo posvetili tudi evalvaciji, kjer morajo biti določene vloge: kdo odloča, kdo upravlja, kdo koordinira, kdo so udeleženci evalvacije, kdo kontrolira proces ter kje je zagotovljena podpora.
Pri evalvaciji si lahko skladno s cilji pomagamo z različnimi orodji:
- za postavljanje vprašanj uporabimo vprašalnike, intervjuje, odnosno lestvico, semantični diferencial;
- za opazovanje uporabimo protokole za opazovanje, senčenje, video;
- za prednostno izbiro uporabimo razvrstitev;
- za analizo dokumentacije uporabimo vsebinsko analizo, povzetke kvalitativnih podatkov, portfolijo;
- za razpravo uporabimo možgansko nevihto, fokusne skupine, tehniko Delfi, analizo SWAT, strokovni pregled;
- za izražanje mnenj igro vlog, pripovedovanje zgodb, življenjski potek;
- za merjenje nominalne in metrične kazalnike, merjenje uspešnosti, primerjalno analizo;
- za predstavljanje s sliko risanje, fotografije in video, metafore;
- za rekonstruiranje izkušenj dnevnik, kritično analizo, primere dobre prakse;
- za sheme konceptualni zemljevid, diagram poteka, vzroke in posledice.
Orodja za preverjanje kakovosti
Ključno pri našem usposabljanju je bilo torej spoznavanje različnih orodij za preverjanje kakovosti dela naših organizacij. Posamezna orodja smo prilagodili razmeram in jih preizkusili. Nobeno namreč ni popolno in vedno obstaja prostor za izboljšave.
Pridobljeno znanje smo sproti zapisovale v spletni dnevnik, v katerem smo podrobno predstavile preizkušena orodja McKinseyjev teoretični model 7s, Gantogram, Logični okvir, Zemljevid kakovosti in vprašalnik za samoevalvacijo učiteljev. Zapise smo dopolnile s fotografijami čudovitega obmorskega mesta.
V programu smo se seznanile tudi z italijanskim šolskim sistemom spremljanja evalvacije šol. Poteka na nacionalnem nivoju, tako da je mogoče šole primerjati med seboj. Na portalu Scuola in Chiaro so objavljeni podatki o načrtih in njihovem doseganju, spremljanju kakovosti ter specifikah posameznih šol po regijah. Vsaka tri leta morajo šole podatke posodobiti.
Udeleženke smo del učečih se organizacij, zato smo poskrbele za prenos pridobljenega znanja in informacij. Pripravile smo online predstavitev, ki jo z veseljem delimo z vami.
Lea Zlodej (lea.zlodej@lu-jesenice.net), LU Jesenice, Biserka Neuholt Hlastec (biserka.neuholt@upi.si) , UPI LU Žalec, Tina Polajnar (tina.polajnar@zlu.si), ZLU
Trackbacks/Pingbacks