Tudi v letošnjem letu se je ZLU med 22. in 26. januarjem pridružila akciji Teden pisanja z roko. Osrednji dogodek istoimenskega društva ozavešča o osredotočenosti in natančnosti, ki ju od nas zahteva pisanje z roko. V zadnjih letih namreč opažamo, kako digitalizacija – skupaj z drugimi oblikami modernizacije – izpodriva zbranost in druge vrednote, pomembne (tudi) za delovanje možganov.
Pisanje z roko je več kot le način komunikacije. Je globok izraz posameznikovega notranjega sveta, ki omogoča povezavo z lastnimi mislimi, čustvi in spomini. V današnjem svetu, kjer prevladuje digitalna komunikacija, pisanje z roko ohranja pomembne vrednote, kot so osebna izraznost, natančnost in globoko čustveno doživljanje. Ima močan terapevtski učinek. Stimulira možganske regije, ki so povezane z jezikom, motoričnimi sposobnostmi in čustvenim procesiranjem. Ta aktivacija lahko prinaša koristi, kot so izboljšanje kognitivne (spoznavne) funkcije, izboljšanje samopodobe ter zmanjšanje stresa in tesnobnih občutkov.
Pisanje z roko omogoča globlje povezovanje s spomini in čustvi, saj pisanje z roko zahteva večji angažma kot tipkanje. Proces oblikovanja črk in besed na papirju omogoča posamezniku, da se poglobi v lastne občutke in reflektira svoje doživljanje. Terapevtski vidik pisanja z roko torej ni zgolj v samem dejanju pisanja, ampak tudi v globljem razumevanju sebe ter posledično v izboljšanju posameznikovega duševnega zdravja. Pisanje z roko je torej več kot le ohranjanje tradicije.
Osrednja tema letošnjega Tedna pisanja z roko je bila Zapisi časa o nas, zato smo na ZLU izvedli delavnico z naslovom Pišemo z roko: Pogled v preteklost in prihodnost. Najprej smo se udobno namestili in razmišljali o svoji preteklosti – o trenutku v življenju, ki nam je ostal v spominu. V zapisih smo ta dogodek podrobno opisali – kaj se je zgodilo, kakšna je bila situacija, kdo je bil prisoten, kaj smo o tem občutili, kako je to vplivalo na nas in naše življenje.
Življenjske izkušnje in preteklost nas lahko naučijo veliko – pa vendar se je treba prej ali slej podati naprej in slediti svojim življenjskim ciljem. Tako smo tudi na delavnici »obrnili list« in razmišljali o naši prihodnosti – specifično o naših življenjskih ciljih v letu 2024. Pogovarjali smo se o naših hobijih, interesih, željah, zdravju (tako fizičnem kot duševnem), financah, medsebojnih odnosih (v družini, s prijatelji, sosedi, sodelavci), izobraževanju, karieri, osebni rasti, in vsem, kar spada k življenju.
Na ZLU pa trenutno izvajamo tudi tečaje slovenščine za tujce in programe ZIP. Odločili smo se, da tudi na ta srečanja vključimo pisanje z roko. Eden od udeležencev, je zapisal misel, ki pove, kaj je v življenju zares pomembno: “Če se mora zgoditi, se bo. A zdaj pojdi, naredi kavo, nekaj pojej in sebe nasmej.” Več fotografij in podrobnejši opis dogajanja poiščite na spletni strani ZLU.
Nikolaja Bukovšek (nika.bukovsek@zlu.si), ZLU
