Knjiga z gornjim naslovom je zbornik besedil o slovenskih agrarnih skupnostih. Osrednje mesto imajo samopredstavitve akterjev, med katerimi so predvsem moški, v povprečju starejši od 60 let. Namen osvetlitve njihove prakse je njeno varovanje in spodbuda skupnostnemu delovanju, ki je v agrarnih skupnostih primarno. Uvodni študiji prinašata vsebinsko opredelitev agrarnih skupnosti (doslej osredotočeno predvsem na pravne vidike) ter pravno-zgodovinsko študijo njihovega razvoja. Dobimo tudi vpogled v sosednje države. Zaključni prispevki govorijo o perspektivah nadaljnjega razvoja. Jedro zbornika, 80 samopredstavitev agrarnih skupnosti, je nastalo leta 2020 na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je njihov ključni regulator in hkrati založnik zbornika. Doslej ustno prenašana praksa je tako v Sloveniji opisana prvič ter predstavlja predvsem njen (prevladujoči) kraški svet.
K branju je vabljen sleherni državljan, še posebno mladi. Domače izkušnje so jim zgled in navdih za rešitve dilem, ki z vse večjo poletno sušo in vse intenzivnejšimi nalivi šele prihajajo. Izid zbornika odlično sovpada s tridesetletnico samostojnosti. Živ laboratorij sožitja med ljudmi in s krajino je bil navdih za obsežno prostovoljsko delo sodelujočih. Neopazni v medijih, javnosti in strokah, so namreč ti ljudje skrbniki pobočij planin in planot, globeli in rečnih bregov – in to neplačani. Najpogosteje so ta zemljišča kot pretežno nerodovitna ostala v njihovi skupnostni lasti. Ker je teritorij tudi osnova za opredelitev države, je toliko bolj utemeljeno, da jih poznamo, javno priznamo in se od njih tudi česa naučimo, na primer odpornosti. Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (1994) je omogočil njihovo oživljanje, njegovi nasledniki pa postopno ureditev tudi ostalih elementov njihovega delovanja. Več v tiskani verziji, dostopni pri založniku in v Knjižnici ACS.
Dr. Nevenka Bogataj (nevenka.bogataj@acs.si), ACS
