Delovna skupina za invalide/OPP pri PZS, ZDSS in Lions klubi Slovenije so skupaj organizirali akcijo “Stopiva skupaj – skupaj osvojimo vrh”. Dvojina v naslovu akcije se nanaša na planinca in spremljevalca ali belo palico. Besedna zveza osvojimo vrh pa postavlja v ospredje vključevanje, sodelovanje, združevanje v skupino. Prireditve sodijo v skupno akcijo TVU – Planinstvo kot način življenja – Za vključujočo družbo. Pridružila sem se kot članica delovne skupine, ki je slepa in si želi v gore. Za slepe in slabovidne ni ovir, če je dogodek dobro organiziran, imamo primernega spremljevalca in primerno opremo. Po moji oceni so bili pogoji v veliki meri izpolnjeni, pa tudi moto je bil vzpodbuden: “Razgibajmo telo in duha.”

Delovna skupina je pripravila vse potrebno. Določili smo datume (22. in 23. junij), vrhove (Boč, Čaven, Gospodična in Zelenica), organizirali prevoze in prehrano. Društva slepih in slabovidnih so pripravila spremljevalni program. Naročili smo tudi vreme, vendar le delno uspešno. Treba se je bilo le še obuti in oditi novim zmagam naproti. Odločila sem se za dva vrhova: v soboto sem obiskala Zelenico, v nedeljo pa Gospodično.

Na Zelenico smo se odpravili z Ljubelja z lokalnimi planinskimi vodniki. Vsak je hodil v tempu, ki mu je bil kos, in tehniki, ki je je vajen in jo obvlada. Sama hodim v tehniki na palico: s spremljevalcem jo drživa vsak na enem koncu. S pomikanjem palice me usmerja, v katero smer naj stopim. Skupina se je raztegnila, razporedili so se tudi vodniki, ki so po potrebi priskočili na pomoč. Približno po uri in pol smo premagali dokaj kamnito pa tudi skalnato pot in prispeli v kočo, ne da bi nas namočil dež. Prepoteni, a vendar srečni, ker smo osvojili vrh. Tam so nas pričakali gluhi, ki so nas postregli in nam pripravili predstavitev. Tudi mi smo pripravili program. Člani medobčinskih društev iz Kranja in Ljubljane smo skupaj predstavili svoje pesniško delo. Ob glasbenem nastopu smo se tudi zavrteli. Članice kranjskega društva slepih in slabovidnih pa so pripravile slikarsko razstavo. Medtem ko je zunaj močno deževalo, smo se spravili h kosilu. Komunikacija z gluhimi natakarji nam je povzročala nekaj težav, a smo jih rešili. Vse se da, če se hoče, le empatija in razumevanje sta potrebna.

Sledil je spust v dolino. Kar nismo se mogli načuditi – nehalo je deževati. Zame je ta del poti nekoliko težji. Tega se zavedam, zato se dodatno oborožim s koncentracijo in se podam v nov izziv. Zadovoljni, da smo premagali vse ovire, smo se zahvalili vsem, ki so nam pomagali, in se odpeljali proti domu. Potrebovala sem zaslužen počitek, saj je bil pred mano nov izziv: Gospodična.

Nedelja je bila deževna, zato smo se proti startni točki odpravili v precej okrnjeni sestavi. Tam nas je pričakalo kar nekaj lokalnih planinskih vodnikov. Svetovali so nam izhodišče poti pri Krvavem kamnu, od koder smo bili kar hitro na vrhu. Dokaj neprijazno vreme je pripomoglo, da sem se koče razveselila. Tudi tukaj so nas pričakali gluhi natakarji. Postregli so nam hrano in pijačo, mi pa smo predstavili kulturni program in podelili zahvale. Skupaj z vodniki smo nato obiskali še Trdinov vrh. Vreme se je ustalilo, zato smo še malo ostali. Naslednji konec tedna smo se priključili akciji Gluhi strežejo in prehodili začrtano pot. Tokrat je bilo vreme čudovito.

Omeniti moram še komunikacijski valjček za sporazumevanje z gluhimi po kočah. Njegov položaj in barva sporočata osebju, kaj želimo: naročiti, uživati ali plačati. Več o tem lahko preberete v članku, ki je bil lani objavljen v e-Novičkah. Tudi jedilniki v brajici so bili na voljo. Manjkala ni niti vpisna knjiga za vse udeležence in naše podpornike, udeležencem smo razdelili anketo. Moji vtisi so zelo pozitivni. Veselim se podobnih prihodnjih akcij. Delovni skupini Planinstvo za invalide/OPP se zahvaljujem, da tako pozorno skrbijo za nas in nas vključujejo v različne dejavnosti.

Ana Oražem (ana.orazem@yahoo.com), članica delovne skupine Za slepe in slabovidne ni ovir